Na današnji dan leta 1959 se je rodil alpski smučar Boris Strel, ki je 3. februarja 1982 na svetovnem prvenstvu v Schladmingu osvojil prvo slovensko medaljo na velikih tekmovanjih.
Prehitro slovo Borisa Strela na pomlad 2013 je močno pretresla slovensko športno javnost in vse , ki so ga poznali. Njegovi dosežki bodo za vselej zapisani v zgodovino slovenskega športa, nepozabni bodo ostali prizori ob še vedno edini slovenski moški veleslalomski zmagi, ki jo je Boris dosegel v Cortini d’Ampezzo januarja 1981, predvsem pa prva slovenska kolajna na velikih tekmovanjih – veleslalomski bron na SP leta 1982 v Schladmingu.
Boris je tekmoval v času največje smučarske evforije, ko je vsa Slovenija živela s svojimi junaki, tekmo Pokal Vitranc pa je obiskalo tudi po 30 tisoč gledalcev. Kakšno je bilo tedaj smučarsko razpoloženje, pove tudi veličasten sprejem za Borisa Strela, bronastega junaka iz Schladminga v rodni Škofji Loki, kjer ga je pričakalo več kot pet tisoč navdušenih sokrajanov.
Nepozaben bo tudi največji veleslalomski nastop slovenskih asov v Val d’Iseru leta 1979, ko je bil Bojan Križaj drugi, Boris Strel četrti, prav tako že pokojni Jože Kuralt peti, Jure Franko pa z odpetim čevljem sedemnajsti.
Boris je alpsko smučanje začel trenirati v SK Transturist (od leta 1975 SK Alpetour) in se leta 1969 vpisal v tedaj ustanovljeno alpsko šolo, kjer je rastla najboljša generacija loških smučarjev. Da bo odličen smučar, je Boris napovedal že kot 17-letni mladenič, ko je leta 1977 v Kranjski Gori v veleslalomu postal evropski mladinski prvak. Po osnovni šoli je bil dijak prve generacije smučarskega oddelka na škofjeloški gimnaziji, ki jo je zaključil leta 1978. V svojem času je bil Strel eden najboljših veleslalomistov sveta. Enakovredno se je kosal tudi s takimi mojstri, kot so bili ob Bojanu Križaju še Ingemar Stenmark, Phil Mahre, Hans Enn in Marc Girardelli. V mnogočem je bil Boris samosvoj in inovator.
V sorazmerno kratki karieri v svetovnem pokalu (tekmoval je šest let) je na zmagovalni oder pred edino zmago v Cortini stopil še na najtežjem veleslalomu svetovnega pokala v Adelbodnu, triindvajsetkrat pa se je uvrstil v deseterico. Boris je bil večkratni državni prvak v veleslalomu. Boris je sodeloval skupno na treh svetovnih prvenstvih: 1978 Garmisch Partenckirchen (36. v VSL), 1982 Schladming (3. VSL), 1985 Bormio (brez uvrstitev). Bil je tudi udeleženec dveh olimpijskih iger: 1980 Lake Placid (8. VSL), 1984 Sarajevo (5. VSL). Zaradi nenehnih težav s hrbtom, ki so se začele po grdem padcu na državnem prvenstvu v smuku na Bjelašnici v Sarajevu 1982 (ob prvem preizkusu olimpijske proge), je kariero zaključil pri 26 letih, leta 1985.
Po tekmovalni karieri je ostal v smučarskem poslu in postal lastnik smučarskega servisa. Bil je tudi član strokovnega sveta pri Smučarski zvezi Slovenije, izkazal pa se je z odličnimi komentarji nastopov najboljših slovenskih reprezentantov. Boris Strel je za dosežke v športu prejel številna priznanja, med njimi leta 1977 Bloudkovo plaketo in 1982 Bloudkovo nagrado (osrednja slovenska nagrada za življenjsko delo).
Boris Strel je umrl 28. marca 2013.
