Danes goduje..

Genovefa, Gena, Zefa, …

Zavetnica: Pariza, žensk, voskarjev, pastirjev, viničarjev, klobučarjev, vrtnarjev; priprošnjica za zdravje oči, zoper koze, potresov.

Ime je germanskega izvora; pomeni »žena rodu, plemenita žena«.

Zgodovina in zgodba:

Genovefa se je rodila v prelomnih časih, okoli 442 v Nanterru v Franciji, ko se je z ozemlja današnje Francije počasi poslavljala rimska oblast in začela svoj vzpon močna frankovska država. Ta je bila sprva še poganska, po krstu kralja Klodvika pa so Franki v celoti postali katoliški. Prav Genovefa je pri tem s svojim blagodejnim vplivom na kralja odigrala odločilno vlogo.

Že od otroštva dalje je Genovefa živela razgibano življenje. S komaj osmimi leti jo je »odkril« svetniški škof German in v njej prepoznal prihodnjo svetnico. Podaril ji je svetinjo s podobo križa in ji naročil, naj jo z mislijo na Odrešenika vedno nosi pri sebi. Genovefa je poslej vsak prosti trenutek, zlasti na paši, izkoristila za molitev in premišljevanje. Ko je bila stara petnajst let, je pred pariškim škofom naredila zaobljubo devištva.

Živela je zelo asketsko, v postu in molitvi, najprej v domači hiši, kasneje pa se je preselila v Pariz. Tu je skrbela za številne reveže in bolnike in kmalu zaslovela po svoji svetosti in čudežni moči. Njena hiša je kmalu postala podobna majhnemu samostanu. Pri vsem svojem delu pa je sprva doživljala tudi hude boje in nasprotovanja. Tako se je zgodilo tudi ob vdoru hunskega kralja Atile v Francijo. Meščani Pariza so brezglavo zapuščali mesto, Genovefa pa jih je ustavljala in rotila, naj računajo na božjo pomoč. Zbirala je žene, da so skupaj molile, možem pa očitala strahopetnost in nevero. Podivjana množica jo je obtožila izdaje in le malo je manjkalo, da je niso vrgli v Seno.

Po posredovanju svetniškega škofa Germana so spoznali svojo zmoto, jo ubogali in se začeli pripravljati na obrambo mesta. Atila pa je medtem spremenil svoj načrt in se mestu izognil. Drugič pa je v dolgotrajnih bojih med rimsko in frankovsko oblastjo za prevlado v mestu rešila meščane lakote tako, da je z veliko iznajdljivostjo in tveganjem kupila ter organizirala prevoz hrane v oblegano mesto.

Njej posvečeno cerkev, ki naj bi jo bil zgradil kralj Klodvik nad njenim grobom, so leta 1791 spremenili v posvetno stavbo – panteon, kjer je danes pokopanih šestdeset znamenitih Francozev.