Spoznajmo naravo: plamenec oz. flamingo

Za nekaj ur počitka sta dva plamenca oziroma pri nas bolj znana kot flaminga izbrala Cerkniško jezero. Le še enkrat je bila ta lepa ptica opažena na Cerkniškem jezeru, opazovalce ptic pa je par presenetil tudi pred dvema letoma na poplavljenem travniku pri Trebnjem, leto prej pa na Ptujskem jezeru. Sicer pa je tokratni obisk teh ptic šele peti na celinskem delu države. Novembra 1970 je bil en opažen na Dolenjskem, decembra 1999 en pri Pragerskem, 2014 pa na Cerkniškem jezeru, 2019 torej pri Trebnjem, letos pa znova na Cerkniškem jezerju.

Družina plamencev vsebuje 6 vrst v edinem rodu.

Odlikujejo se z dolgim vratom, dolgimi nogami s štirimi prsti, od katerih je zadnji zakrnel, prednji trije pa povezani s kožico. Hranijo se z algami in vodnimi nevretenčarji, ki živijo na obalah rečnih ustij ali ob obalah morja in jezer.

Razširjeni so v Južni in Srednji Ameriki, jugozahodni Aziji, južni Evropi in v Afriki.

Flamingo je sicer morska vrsta ptic, ki gnezdi v morju. Zadržuje se v plitvinah, kjer se tudi hrani. S svojim posebnim kljunom brede po blatu, ki ga nato filtrira ter iz njega pobira drobne živali in alge.  V Evropi gnezdi okoli 50 tisoč parov teh ptic, največ pa jih je v Franciji. V Sloveniji flamingi veljajo za redke goste.

Zanimiv je njihov elegantni ples dvorjenja, ki se prične pozno jeseni, pari pa se za gnezdenje združijo v poletnih mesecih. Gnezdijo na manjših otočkih sredi vode, kjer so zaščitene pred plenilci, samo gnezdo, ki pa je lahko visoko tudi do 20 cm, pa naredijo iz blata.

V gnezdo znesejo eno belo jajce iz katerega se po 28 dneh izležejo mladi plamenci snežno bele barve z roza kljunom in nogami. Po nekaj dneh dobijo mladiči nekaj značilnega sivega perja, starši pa jih hranijo s t.i. ˝ptičjim mlekom˝okrog 2 meseca oz. vse dotlej, ko se jim kljun ne utrdi in razvije dovolj dobro, da lahko sami filtrirajo hrano iz vode. Ko jih starši prenehajo hraniti jih zapustijo, sami mladiči pa se združujejo v velike jate t. i. ˝šole˝, kjer ostanejo vse do tedaj, ko lahko sami letijo.

Življenjska doba plamencev je dokaj dolga, saj v naravi živijo med 20 in 30 let, v živalskih vrtovih oziroma v ujetništvu, kjer je njihova kvaliteta bivanja mnogo boljša, pa lahko dočakajo tudi do 60 let.