Umetnost reda

Časi se spreminjajo in posledično tudi odnos do stvari. Včasih, ko nismo imeli vsega ne pretek, ko so bile banane in pomaranče nepredstavljiv luksuz in ko je bilo treba po kavbojke na »šverc« čez mejo, nismo zavrgli toliko stvari.

Nemalo katera babica v omari še vedno hrani oblačila iz mladosti, lično zložena dišeča po naftalinu. Danes, v času množične potrošnje in hitre mode je v omarah in na policah hitro vsega preveč. Ljudje smo v nekem obdobju strmeli k temu, da imamo vsega veliko in še več, a zadnji trendi zapovedujejo minimalizem. Ena od gurujk minimalizma je Marie Kondo, avtorica knjige Umetnost pospravljanja. Gre za priročnik v katerem pravzaprav predstavi japonsko umetnost kako vzdrževati red.

Minimalizem poenostavlja način bivanja in življenja na vseh področjih. Marie Kondo, avtorica knjige meni, da če želimo svoje življenje spraviti v red, moramo pospraviti in organizirati tudi svoj dom. Avtorica, ki spada med 100 najbolj vplivnih ljudi na svetu, poudarja, da je treba začeti s čiščenjem navlake. Verjetno večina izmed nas pospravlja sproti, redko pospravi tako, da je sprememba vidna in zelo radikalna. No, Japonka meni, da se je treba pospravljanja lotiti drugače. »Vzrok, da nikoli ne vidite konca pospravljanje, je v tem, da pospravljate kos za kosom … Ključ je, da naredite opazno spremembo, s katero boste na koncu dneva zadovoljni. Vse dajte iz omar na tla, iz vseh omar in predalnikov stresite stvari na tla. Bodite dosledni in zberite prav vse kose oblačil, tudi obutve, do zadnjega. Enako ponovite v drugih sobah: v kuhinji, kopalnici, veži, delovni in dnevni sobi. S tem, ko zberemo podobne stvari na enem mestu, jih med seboj lažje primerjamo, kar nam olajša odločanje, katere med njimi bomo obdržali.« Japonka je velika ljubiteljica raznih organizatorjev, škatel in posod, ki pomagajo pri organiziranju. S tem ko stvari postavimo v škatle, v omarah pridobimo več prostora.  

Velika napaka, ki povzroča nered je ta, da stvari ne vračamo na svoja mesta ali jim stalnega mesta sploh ne določimo. Šele, ko imajo stvari svoje določeno mesto, predal ali omaro, bomo lahko vzdrževali red. 

Recimo, za pospravljanje oblek meni, da je najbolj racionalno zlaganje in ne obešanje. Po njeni metodi se jih ne zlaga eno na drugo, ampak veritikalno in v predal, tako da so vidne že na prvi pogled.  »Obešanje se ne more kosati z zlaganjem, ko gre za prihranek prostora. Odvisno seveda od debeline konkretnih oblačil, vendar lahko na enako velikem prostoru obesite le deset oblačil, medtem ko jih zloženih pospravite od dvajset do štirideset. » Če ste pomislili, kako bodo oblačila pri tem zmečkana, menda naj s to metodo ne bi smela biti, saj je za gube kriva teža in ne kolikokrat so oblačila prepognjena. 

K pospravljanju je treba pristopiti povsem individualistično. Marie Kondo zagovarja, da je treba določiti, katere stvari posameznika osrečujejo in le tiste obdržati v svojemu domu. Morda se sliši smešno, ampak stvarem, ki jih ne bomo obdržali, se je treba zahvaliti. Po tem, ko se odločimo kaj bomo obdržali, pa lahko začnemo z razvrščanjem in organiziranjem. 

Pri pospravljanju naj se ne bi osredotočali na to, kaj želimo zavreči, ampak na to kaj želimo obdržati. Ta vidik zna biti sicer sporen, stvari, ki smo jih kupili ali dobili, je težko kar tako zavreči. Pa naj osrečujejo ali ne.

Vseeno pa je vredno razmisliti, kaj bi lahko podarili dobrodelnim organizacijam ali morda že sosedu.