Zakaj sploh “praznujemo” Valentinovo?
Valentinovo ali praznik svetega Valentina se praznuje 14. februarja in je tradicionalni dan, ko si v nekaterih kulturah zaljubljenci izkazujejo ljubezen – največkrat s pošiljanjem voščilnic (pogosto anonimnih) in izmenjavo daril. Praznik svetega Valentina se je sprva praznoval kot rimskokatoliški dan posta v čast svetemu Valentinu. Današnji pomen je dobil šele po visokem srednjem veku, ko se je razvila zamisel o romantični ljubezni.
Danes je praznik najbolj povezan z medsebojno izmenjavo valentinčkov – ljubezenskih pisemc v obliki srca ali krilatega Kupida. Po nekaterih ocenah jih ljudje vsako leto pošljejo milijardo, s čimer se praznik uvršča na drugo mesto; zaostaja le še za božičem.
Legende in omembe:
- Do danes so bili razglašeni trije sveti Valentini. 14februarja goduje vplivni gnostični učitelj Valentinius, leta 143 je kandidiral za rimskega škofa. V svojih naukih je krščansko ljubezen primerjal z zakonsko posteljo, kar je bilo v močnem nasprotju z asketsko krščansko mislijo, ki je takrat prevladovala. Stephan A. Hoeller o Valentiniusu pravi naslednje: »Poleg krsta, maziljenja, evharistije, mašniškega posvečenja in obredov umiranja valentinijska gnoza omenja še dva velika in sveta zakramenta, imenovana ‘odrešenje’ (apolytrosis) in ‘poročna soba’.
- Vrnimo se v tretje stoletje našega štetja: Temačno vzdušje, v katerega je ljudstvo pahnil kruti cesar Klavdij II, resnično ni ustvarjalo možnosti za ljubezen. Mladi možje so bili vpoklicani v vojsko, da so se zanj borili. Ker se je bal, da zaradi svojih bližnjih ne bodo želeli slediti ukazom, je prepovedal poroke in zaroke. Veliko parov je popolnoma izgubilo upanje, da se bodo sploh lahko kdaj poročili in njihov obup je kar klical po rešitelju. Prišel je krščanski duhovnik Valentin in se okrutnežu postavil po robu. Skrivaj je poročal mlade vojake preden so odšli služit. Cesar je o teh aktivnosti kmalu izvedel in Valentina zaprl ter obsodil na smrt. Tam je Valentin spoznal slepo ječarjevo hčer in se tako zaljubil, da ji je na predvečer svoje usmrtitve z barvo iztisnjeno iz vijolic (črnila namreč ni imel) napisal sonet. Legenda pravi, da je dekle zaradi njegovih besed spregledalo. Žal je bila njuna ljubezen kratka, kljub temu pa njegova dejanja še dandanes živijo naprej in navdihujejo zaljubljence, da si izkazujejo ljubezen. Zaradi svojega žrtvovanja je bil povišan v svetnika in mu dodelila 14. februar za godovanje – dan, ko se po starih legendah ženijo ptički. Valentinov dan je od takrat res navdihnjen z ljubeznijo.
- Znamenita, a pogosto spregledana, je tudi omemba valentinovega v Shakespearovi tragediji Hamlet, ko Ofelija med svojim norim govorom v četrtem dejanju pravi: »Jutri je valentinovo«.
- God svetega Valentina se na Slovenskem že dolgo praznuje, vendar je imel drugačen pomen. Poznan je pregovor, da Valentin – prvi spomladin (pomladni svetnik) – prinese ključ do korenin, zato se po starem kmečkem koledarju na ta dan začne prvo delo v vinogradih in na vrtovih. Poleg tega naj bi se takrat snubili ali ženili tudi ptički (ti se ženijo tudi na Gregorjevo in Vincencijevo). V Beli krajini pravijo, da se z valentinovim začne prvi spomladanski dan.
- V severovzhodni Sloveniji gospodinje na valentinovo po drevju in grmih nastavijo otrokom Valentinove potičke.
Kako ga praznujejo po svetu?
Na Japonskem, v Južni Koreji in podobno tudi v Avstraliji se je zaradi obsežnih marketinških prizadevanj valentinovo razvilo kot dan, ko ženske in redkeje tudi moški ljudem, ki jih imajo radi, podarjajo slaščice in cvetje. Vendar pa je za mnoge ženske, zlasti pisarniške delavke, dejanje postalo obveznost in se od njih pričakuje, da (včasih s precejšnjimi stroški) podarijo čokolado vsem moškim sodelavcem.
Na Japonskem tako čokolado imenujejo giri-choco – sestavljeno iz besed giri (obveznost, dolžnost) in choco, skrajšana oblika besede chokorēto, kar pomeni čokolada. Tej nasprotna je honmei-choco, ki jo podarijo svojim dragim. Čokolado, ki si jo izmenjujejo prijateljice, imenujejo tomo-choco.
Zaradi nadaljnjih marketinških prizadevanj se je razvil tudi dan, ko naj bi moški tistim, ki so jih na valentinovo obdarovali, uslugo vrnili. V resnici ti pogosto obdarujejo le svoje izbranke. Ta dan se praznuje 14. marca in se imenuje Beli dan. Prvotno je namreč veljalo, da se podarja belo čokolado ali mehke penaste bonbone marshmallows. Vendar pa se v zadnjem času podarja tudi perilo.
V Južni Koreji se 14. aprila praznuje tudi Črni dan, ko moški, ki za valentinovo niso dobili ničesar, skupaj jedo rezance po kitajsko v črni omaki, imenovane Jajangmyun.
Valentinovo praznujejo tudi v perzijski kulturi (Iran), čeprav trda islamska vlada to kot del zahoda zavrača in omejuje.
Pošiljanje voščilnic:
Voščilnice za Valentinovo so bile priljubljene že v srednjem veku, čeprav so se napisi Valentinovo začeli pojavljati šele po letu 1400. Najstarejša znana valentinova voščilnica, ki še danes obstaja, je bila pesem, ki jo je leta 1415 Charles, vojvoda Orleanski, svoji ženi napisal po ujetju v bitki pri Agincourtu je bil zaprt v londonskem Towerju. (Čestitka je zdaj del rokopisne zbirke Britanske knjižnice v Londonu v Angliji.)
Če niste za 14 februar in Sv. Velentina naj bo pa Gregorjevo!
Gregorjevo je star praznik, zametke najdemo v predkrščanski dobi, ko je še veljal julijanski koledar. Takrat so gregorjevo praznovali 21. marca (današnji dan pomladi) in ko je god praznoval sv. Gregor, ki so ga imenovali tudi prinašalec luči.
Z novim gregorijanskim koledarjem pa se je praznovanje gregorjevega premaknilo na 12. marec. Čeprav se je v zgodovini še vedno ohranil kot praznik pomladi, saj prinaša svetlobo, dnevi postajajo toplejši in daljši, narava se prebuja iz spanca, pa ga danes poznamo kot »dan, ko se ženijo ptički« oz. slovenski praznik zaljubljencev.
