Štorklja

Oče štorklja in sinko štorklja sedita v gnezdu. Sinko joče in stari ga skuša pomiriti: “Ne joči, dragi moj. Mamica se bo kmalu vrnila, ljudem nosi otroke in jih dela srečne.”

Naslednji dan sta v gnezdu mama štorklja in sinko štorklja. Mali spet joče in mama ga boža: “Ne joči, mali moj. Oči bo kmalu nazaj, zdaj prinaša veselje novim mamam in očetom.”

Nekaj dni pozneje sta obupana oče storklja in mama štorklja. Sinka ni nikjer. Nekoliko pred zoro se le vrne in vsa pretresena ga vprašata, kje je bil.

Mali se smehlja: “V študentskih domovih, na smrt sem jih prestrašil!”