110 let od dogodka, ki še danes buri domišljijo

Na današnji dan 14 aprila angleška čezoceanska ladja RMS Titanic na svojem prvem potovanju prek severnega Atlantika trčila v ledeno goro. V ledeno mrzli vodi je umrlo 1.517 ljudi, na ladji pa je bilo ob izplutju 2.223 potnikov. Rešilo se je največ žensk in otrok oziroma 706 potnikov.

Lastnica ladje je bila družba White Star Line, zgradili pa so jo v ladjedelnici Harland and Wolff v Belfastu. Ladjo so zgradili zaradi tekme z drugima dvema potniškima ladjama – Lusitanio in Mauretanio. Titanik je bil druga od treh sestrskih ladij, prva je bila Olympic, tretja pa Britannic (originalno ime je bilo Gigantic). Ladje so imele status najrazkošnejših in največjih na svetu v tistem času. In med gradnjo je bil Titanik največji parnik na svetu.

Ob gradnji so verjeli, da se ladja ne more potopiti, saj so uporabili najnaprednejšo tehnologijo. Titanik so začeli graditi 31. marca 1909, trup je bil narejen 31. maja 1911, opremljanje ladje pa je bilo končano 31. marca naslednje leto.

Titanik je bil dolg 269 metrov, širok 28 metov, težek 46.328 ton, višina ladje od morske gladine do palube pa je bila 18 metrov. Parnik so poganjali trije orjaški ladijski vijaki, vsakega je vrtel lasten parni motor, vsi trije so skupaj zmogli 46 tisoč konjskih moči, paro pa so pridobivali iz kar 29 kotlov. Potovalna hitrost je bila 21, največja pa 24 vozlov. Imel je štiri 19-metrske dimnike, od katerih pa eden ni deloval, ampak so ga ladji dodali, da bi delovala bolj impresivno.

Ladja je sprejela lahko največ 3.547 potnikov in članov posadke. Poleg potnikov pa je bila namenjena za prevažanje pošte. Bila je prva ladja, ki je imela na krovu bazen, telovadnico, turško kopel, knjižnico in igrišče za skvoš. Sobe v prvem razredu so bile okrašene, pohištvo je bilo ročno izdelano in ornamentirano, vse so bile oblite z dragocenim lesom. Najdražja prodana vstopnica za Titanik je bila seveda za 1. razred, njena cena je bila 4.350 dolarjev, kar bi bilo danes $69.600 oziroma 61.795 evrov.

Zanimivosti:

• Titanik je vsak dan pokuril kar 600 ton premoga, ki ga je 176 ljudi vsak dan ročno zmetalo v peči. V zrak in v morje se je vsakih 24 ur ‘pokadilo’ skoraj 100 ton pepela.
• Na krovu je bilo 20 tisoč steklenic piva, 1500 steklenic vina in 8 tisoč cigar – vse to pa je bilo namenjeno potnikom prvega razreda.
• Na Titaniku je bilo le 16 lesenih rešilnih čolnov in 4 zložljivi čolni, kar naj bi bilo dovolj za 1178 ljudi. To je bila le tretjina vseh potnikov, ki so potovali s Titanikom.
• Za prenašanje glavnega sidra je bilo potrebnih 20 konj.
• Z 22 tonami mila in loja so premazali ladjo, da je lahko neovirano zaplula v reko Lagan.
• Od 885 članov posadke je bilo le 23 žensk.
• Kapitan ladje je bil Edward J. Smith, ko pa je ladja odplula na svojo prvo in edino pot, je bilo potovanje prestavljeno za eno uro zaradi nesrečnega dogodka, saj bi ladja New York, ki je bila privezana le nekaj metrov stran, skoraj trčila ob Titanik.

Usodna noč:

14. aprila je Titanik med plovbo prejel šest radijskih opozoril o nevarnosti pojava ledenih gor, vendar je kljub temu ladja plula s hitrostjo 22 vozlov, ko so opazovalci pred ladjo opazili ledeno goro. Ključ od omarice, kjer so bili daljnogledi, so izgubili, tako da jih niso mogli uporabljati, da bi ledeno goro morda lahko opazili prej. Ledena gora je bila visoka dobrih 30 metrov in je bila del ledenika na Grenlandiji. Med trkom in trenutkom, ko so prvič opazili ledeno goro, je menilo le 37 sekund.

Zaradi svoje velike hitrosti se ladja ni uspela pravočasno obrniti in je z desnim bokom trčila v ledeno goro, na njenem desnem trupu je pod vodno gladino prebilo šest neprepustnih predelkov. Titanik je bil narejen tako, da je lahko prenesel poplavitev štirih predelkov, a jih je voda tisti trenutek poplavila pet, zato je posadka ugotovila, da bo ladja potonila. Med evakuacijo so iz ladijskega mostu izstreljevali signalne rakete, da bi pritegnili pozornost za pomoč.

V skladu z obstoječim načrtom je bil sistem reševalnih čolnov na Titaniku načrtovan za prevoz potnikov na bližnja reševalna plovila, ne pa da bi bili vsi potniki na čolnih istočasno; zato za številne potnike in posadko ni bilo varnega zatočišča. Slabo upravljanje evakuacije je povzročilo, da so bili številni spuščeni čolni tudi na pol prazni. Na tisti dan, ko je Titanik zadel ledeno goro, je bila planirana vaja z rešilnimi čolni, ampak je bila odpovedana iz neznanih razlogov. Mnogi so mnenja, da bi lahko rešili več ljudi, če bi izvedli vajo.

Glasbeniki so igrali dve uri in pet minut med potapljanjem ladje.

Kot rezultat, ko je Titanic potonil, je bilo na krovu še več kot tisoč potnikov in posadke. Skoraj vsi, ki so skočili ali padli v vodo, so se utopili ali umrli v nekaj minutah zaradi hladnega šoka in podhladitve. RMS Carpathia, ki je na kraj dogodka prispela približno uro in pol po potopu in približno devet ur in pol po trku, je rešila zadnjega od preživelih. Nesreča je šokirala svet in povzročila široko ogorčenje zaradi pomanjkanja reševalnih čolnov, ohlapnih predpisov in neenakega obravnavanja treh razredov potnikov med evakuacijo. 

Na krovu tudi Slovenci:

Po zdaj znanih podatkih je bilo na Titanicu pet Slovencev:

• Franc Karun, iz Milj pri Kranju, rojen 2. decembra 1872, številka vozovnice 349256
• Manca Karun, rojena leta 1907, številka vozovnice 349256, štiriletna hči Franca Karuna – potovala sta v Galesburg v Illinois
• Janez Merkun, iz Spodnje Bele pri Preddvoru, o njem ni veliko podatkov, mogoče je tudi zaslediti, da ni bil vkrcan na ladjo
• Janko Vovk, iz Save, starost 21 let, neporočen, številka vozovnice 349252
• Jakob Pašič, iz Štrekljevca pri Semiču, star 21 let, neporočen, številka vozovnice 315097

Preživela sta le Franc in Manca Karun, ki naj bi bila rešena z reševalnim čolnom številka 15. Trupla treh slovenskih potnikov, ki so umrli v potopu, niso nikoli našli.

Najbogatejši potnik na ladji je bil John Jacob Astor IV., ki je imel takrat pod palcem 85 milijonov ameriških dolarjev (kar je danes 2 milijardi ameriških dolarjev). Potopa ni preživel. Legenda pa pravi, da je ob trku z ledeno goro natakarju rekel: “Prosil sem za led, ampak to je pa že smešno.” Svoj sedež v reševalnem čolnu je odstopil neki ženski. Pol ure preden je ladja potonila, je mirno stal na krovu in kadil cigareto v družbi novinarja in pisatelja Jacquesa H. Futrella. Sinonim popolnega gentlemana.

Žrtev potopa je bil tudi ameriški poslovnež Benjamin Guggenheim. Ko se je zavedel, da se bo ladja potopila, sta se on in njegov sluga Victor Giglio, oblekla v najboljša oblačila in pripomnila: “Oblečena sva v najboljša oblačila in pripravljena, da se potopiva kot gospoda.” Ljudje so ju nazadnje opazili, kako sta na ležalniku pila konjak in kadila cigare.

Preživela je milijonarka Margaret Brown, ki jo je Titanik tako zaznamoval, da je postala filantropinja, aktivistka in dobrotnica. Zaslovela je, ker je od poveljnika rešilnega čolna, v katerem je sedela, zahtevala, da se vrnejo do ladje in iz ledenega Atlantika potegnejo čim več preživelih. Njena odločnost in pogum sta jo spremljala vse življenje, imenovali so jo kar “Nepotopljiva Molly Brown”.

Razbitina je bila najdena leta 1985 in leži 370 milj od obale Nove Fundlandije. Specialisti za morske potope iz Deep Ocean Expeditions so organizirali potovanja do razbitin brodoloma s čolni, za potovanje pa so morali odšteti 59.000 dolarjev, vendar so ta potovanja prekinili leta 2012. Lok ladje je prodrl kar 18 metrov globoko v morsko dno.

O katastrofi je bilo posnetih mnogo filmov in dokumentarcev, a najbolj kontroverzen je bil film, ki ga je naročil Joseph Goebbels iz leta 1943. V njem spravi na slab glas britanske in ameriške poslovneže in govori dobro o nemških potnikih. Epilog pravi: “Smrt 1500 ljudi ostaja odkupljena, za vedno opomin na britanski večni lov za dobičkom.’ Cameronov trud leta 1997 je bil nedvomno najbolj uspešen, saj je dosegel vrtoglavi dve milijardi dolarjev. Film pa je bil nagrajen s kar enajstimi oskarji.

Po potopu je ekipa ladjo našla na globini 3.800 metrov jugovzhodno od Nove Fundlandije. Odkrili so, da se je ladja prelomila na dva dela, deli ladje, pohištvo, jedilni pribor in osebni predmeti potnikov pa so bili raztreseni več kot 2,6 kvadratnega kilometra okrog razbitin. Od leta 1994, ko je lastništvo nad razbitinami dobila družba RMS Titanic Inc., je bilo na površje prinesenih že več kot 6.000 artefaktov. Morje in mikroorganizmi pa naj bi v prihodnjih petdesetih letih ladjo popolnoma razgradili.

BOMO LETOS VIDELI KRSTNO PLOVBO TITANIKA 2?

Avstralski politik in podjetnik Clive Palmer je napovedal, da naj bi Titanik 2, ki bo replika “nepotopljive ladje” izplul prav letos in da bo ladja plula po identični poti kot prva izdaja. Izplula bo iz angleškega Southamptona, končni cilj pa bo v New Yorku. V načrtu so tudi potovanja okoli sveta, ustvarjalci pa tokrat obljubljajo zadostno število reševalnih čolnov. Vrednost pa kar pol milijarde evrov, gradijo jo na Kitajskem, a je že sedaj jasno, da letos plovbe ne bomo dočakali.