80 let mineva

Nedelja je bila, bil je lep dan, tudi vremenska napoved je bila lepa. In te so se azveselili tudi piloti, ki so pred poldrugo uro vzleteli s štiristo kilometrov oddaljenih letalonosilk. Hrumenje njihovih letal je kmalu napolnilo zrak in prebudilo vse, ki še niso zlezli iz postelj. Začenjal se je napad na Pearl Harbor. Bil je 7. december 1941.

7. decembra leta 1941 zgodaj zjutraj je japonska cesarska mornarica z podporo letalstva izvedla napad na ameriško pristanišče Pearl Harbor na Havajih. Istočasno so Japonci napadli še ameriška oporišča v Guamu in Filipinih ter britanske položaje v Hong Kongu in Singapurju.

Sprva so Japonci izvedli neuspešen napad z podmornicami (v operaciji jih je sodelovalo skoraj 30), kateremu sta sledila dva vala napada japonskih lovcev (v operaciji so jih Japonci uporabili preko 400), ki so poleteli z šestih letalonosilk. V napadu so sodelovale še tri križarke, dve bojni ladji, 9 uničevalcev in še manjše podporne ladje. Napad je vodil izkušeni mojster admiral Isoroku Jamamoto, ki je napadu sicer nasprotoval, saj je menil, da bo Japonska začela vojno proti državi v kateri mogoče ne bo možno zmagati. V trenutku napada so Američani v pristanišču imeli 8 bojnih ladij, 8 križark, 30 uničevalcev, 30 podmpornic ter 150 ostalih ladij in nekaj manj kot 400 lovcev.

V dveh zaporednih zračnih napadih je bilo uničenih 188 ameriških letal, 18 vojaških ladij je bilo potopljenih ali težje poškodovanih, mrtvih je bilo 2.402, ranjenih pa je bilo okoli 1.250 ameriških vojakov in civilistov. Napad je bil z vidika zmage popoln uspeh japonske mornarice, vendar pa ni imel nobene taktične vrednosti, saj letalonosilk, ki so bile glavne tarče napada, tistega usodnega dne ni bilo v pristanišču. Dejansko sta bili v napadu uničeni le dve relativno stari bojni ladji, vse ostale poškodovane ladje pa je Američanom v kratkem roku uspelo popraviti. Nedotaknjena so ostala tudi številna skladišča goriva in ostale kopenske naprave.

Dan po napadu je ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt nagovoril ameriški kongres in ZDA so napovedale vojno Japonski. 11. decembra 1941 sta Nemčija in Italija napovedale vojno ZDA in tedaj sta se dokončno izoblikovala dva zavezniška bloka v II. svetovni vojni.

ZANIMIVA DEJSTVA:

Prvi strel 7.12.1941 je izstrelil rušilec Wickes USS Ward, ki je napadel in potopil mini podmornico razreda Ko-hyoteki blizu vhoda v pristanišče Pearl Harborja. To je bil tudi prvi uradni ameriški streli v vojni. Periskop japonske podmornice je nad vodo opazil minolovec Condor, ki je opozoril posadko Warda, ta pa ga je potopila.

Napad na Pearl Harbor je povzročil val domoljubja in ogorčenja. Manj kot leto dni po Pearl Harborju je bilo 50 milijonov od 132 milijonov Američanov zaposlenih v vojaških službah, ki so delali za vlado. S tem je država postala največja socialistična demokracija na svetu. Ta množični industrializem je ameriški mornarici omogočil hitro izdelavo vseh vrst čolnov, vključno s 77 podmornicami razreda Gato (USS Bowfin), ki so bile zgrajene med letoma 1940 in 1944.

Napad na Pearl Harbor si je zamislil japonski admiral Isoroku Yamamoto, načrtoval pa ga je kapitan Minoru Genda. Dve stvari sta navdihnili Yamamota: preroška knjiga in zgodovinski napad. Veliko pacifiško vojno je leta 1925 napisal Hector Bywater, britanski pomorski oficir. To je bil realističen prikaz spopada med ZDA in Japonsko, ki se je začel z japonskim uničenjem ameriške flote in nadaljeval z japonskim napadom na Guam in Filipine. Ko zo britanske kraljeve zračne sile 11. novembra 1940 uspešno napadle italijansko floto pri Tarantu, je bil Yamamoto prepričan, da bi Bywaterjeva fikcija lahko postala resničnost.