Tartuf za kar 100.000 eur
Kuharski mojster Umberto Bombana, ki vodi italijansko restavracijo Otto e mezzo v Hongkongu, je na dražbi kupil 0,90 kilo grama težak beli tartuf, za katerega je od štel astronomsko vsoto – 105.000 evrov.
Dražba je potekala na gradu Grinzane Ca vour v sklopu mednarodnega sejma be lega tartufa na severu Italije v regiji Pie mont, ponudbe pa so na dražbi spreje mali iz Hongkonga, Dubaja, Singapurja in Moskve. Cene belih tartufov, ki jim pravi jo tudi belo zlato, so visoke že same po sebi, kot poročajo mediji, pa je skoraj ki logram težki tartuf povzročil pravo histe rijo. Sejem v Albi, ki ga obišče okoli sto ti soč ljudi, bo trajal še do 5. decembra.
Tartufi so sicer vrsta užitnih gob ki rastejo pod zemljo, najpogosteje ob koreninah dreves, kot so hrast, bukev, topol, vrba in brest. Videti so kot gomolji in jih zaradi videza pogosto primerjajo s krompirjem. Večinoma zrastejo od velikosti češnje do velikosti jabolka, včasih pa lahko najdete veliko večji primerek. V kulinariki sta najbolj priljubljeni dve osnovni vrsti: črni in beli tartufi.
V kulinariki se uporabljajo na več načinov: sveži, posušeni, namočeni v oljčno olje ali zmleti in posušeni. Ker imajo zelo intenzivno aromo, pri pripravi jedi uporabimo zelo majhno količino.
Tartufi rastejo po vsej Evropi, Aziji, Severni in Južni Ameriki, vendar so najpomembnejša nahajališča v Franciji, Italiji in Istri. Najbolj znano nahajališče tartufov na Hrvaškem je dolina reke Mirne v Istri.
Pa še nekaj zanimivosti o tartufih:
GLAVNI LIK MNOGIH ZGODB
- Tartufi niso niti čarovniška hrana niti živalska vrsta niti mineral, kot so mislili v preteklosti.
- Tartufi ne nastanejo, ko strela udari v vlažno zemljo, kot so verjeli stari Grki.
- Beli tartufi ne rastejo v sožitju s katerokoli rastlino, le redke imajo ta privilegij.
- Beli tartuf je spontana rastlina: ne obstajajo gojilnice in ne more rasti v kakršni koli zemlji.
- Tartufe lahko zavohajo prašiči, psi in koze, vendar se danes v lovu večinoma uporabljajo samo šolani psi.
- Istrske bele tartufe najdemo le od septembra do januarja.
- Tartufe lahko iščemo podnevi, ne samo ponoči.
- Stari Grki in Rimljani so tartufe uporabljali kot poslastico, afrodiziak in zdravilo.
- Bele tartufe je najbolje zaužiti takoj, najpozneje pa v desetih dneh.
- Beli tartufi z zamrzovanjem izgubijo vse lastnosti, v olju fermentirajo, v slanici pa izgubijo okus in vonj.
- Svežih tartufov ne lupimo in ne jemo cele, najbolje je, da jih naribamo na tanke rezine.
- Tartufu pravijo tudi diamant kulinarike, pravljično jabolko, črna kraljica, dragulj revnih držav, dišeča kepa in črni biser.
- V srednjem veku je bilo menihom prepovedano jesti tartufe zaradi strahu pred pozabo na poklic.
- V bližini Albe v Italiji so že konec 19. stoletja ustanovili univerzo, na kateri trenirajo pse sledilce. Tu vsako leto prirejajo tudi festival belih tartufov in v okviru njega dražbo, na kateri se za tartufe potegujejo kupci z vsega sveta.
