Na pobudo Globalne iniciative za astmo prvi torek v maju zaznamujemo svetovni dan boja proti astmi, ki letos poteka pod geslom Zapolnimo vrzeli pri vodenju astme.
Po celem svetu je 300 milijonov obolelih za to kronično boleznijo. Javno zanimanje obstaja šele od nedavnega, ker sta se pogostost in tudi smrtnost v zadnjih desetletjih močno povečali. O vzrokih za nastanek si znanost ni jasna; najverjetneje gre za kombinacijo genetskih, razvojnih in okoljskih dejavnikov. Največ astme je še vedno dedno pogojene.
Astma spada med najpogostejše kronične pljučne bolezni, za njo pa v Sloveniji trpi okoli 16 odstotkov ljudi, od tega od pet do osem odstotkov za hudo obliko, je v današnji izjavi za medije opozorila Sabina Škrgat s kliničnega oddelka za pljučne bolezni v UKC Ljubljana. Kot je pojasnila, obstajajo različni poteki astme. Pri posamezniku se ta bolezen lahko razvije že v otroštvu, to pa je pogosto tipična alergična oblika astme, ki pozneje izzveni. V odrasli dobi se po navadi razvije tipična nealergijska astma, ki pa ima že od začetka hujši potek.
“Ravno za najtežje oblike astme se je v zadnjih letih zgodil preboj v znanosti in pristopu do zdravljenja bolnikov z astmo,” je poudarila. Po njenih besedah se pri zdravljenju teh bolnikov ne uporabljajo zgolj inhalacijska protivnetna zdravila. Pomembno je namreč sistemsko zdravljenje, vključno z biološkimi zdravili, ki temelji na multidisciplinarnem pristopu oz. na sodelovanju zdravnikov različnih strok.
Simptomi so težko dihanje, kašelj, tiščanje v prsih in piskajoče dihanje, ki se lahko pri bolnikih pojavijo tudi večkrat na dan. V hujših primerih so simptomi močnejši ponoči in ob zbujanju. Pri starejših astmo velikokrat spremlja refluks želočne kisline.
Patogeneza (pojav in razvoj bolezni)
- Glavni problem je imunska reakcija: mladi otroci v začetnih stanjih astme imajo prepogosto vnetja v dihalnih poteh (bronhitis …)
- Epidemiološko gledano je astme po svetu vedno več; bolj pogosta je v bogatih deželah, in znotraj teh v bogatejših družbenih slojih
- Ena teorija pravi, da astmo povzročajo dobre higienske razmere: če dojenček kmalu po rojstvu pride v stik z bakterijami, se takoj aktivirajo limfociti Th1 (imunska obramba proti bakterijskim okužbam). Če bakterij ni dovolj (bogate hiše so čiste hiše), se lahko razvijejo astma ali druge alergije. Ta tako imenovana »higienska hipoteza« bi lahko razložila porast astme v bogatejših predelih sveta.
- Druga, podobna teorija opisuje vpliv dela imunskega sistema, ki skrbi za obrambo pred zajedavci (npr. črevesnimi). Celice Th2 in eozinofilne celice, ki človeka ščitijo pred zajedavci, so hkrati odgovorne za alergijske reakcije. V zahodnem svetu je takih zajedavcev malo, zato naj bi bil imunski odziv na alergene toliko močnejši.
- Tretja teorija krivi za širjenje astme vse večje onesnaženje zraka. Za določene industrijske kemikalije je sicer dokazano, da lahko povzročijo akutne napade astme, ni pa dokazano, da bi bile vzrok za njen razvoj. Hkrati je v zahodni Evropi koncentracija večine onesnaževalcev zraka pomembno padla, medtem ko se razširjenost astme povečuje.
- Značilni sprožilci astme so:
- vdihnjeni alergeni (hišna prašna mušica, žuželke, spore teh živali in kožne celice domačih živali)
- mrzel zrak
- telovadba
- okužbe dihal
- čustveni stres
- aspirin in podobna zdravila
- hiperventilacija – pomeni krčevito dihanje, po navadi s prsnim košem in skozi usta
Zdravljenje astme
Za obvladovanje bolezni se uporabljata dve vrsti zdravil: preprečevalci in olajševalci. Bolnik jemlje preprečevalce vsak dan, v takih odmerkih, kot jih je predpisal zdravnik. Olajševalce pa bolnik uporablja ob nenadnih (akutnih) poslabšanjih. Povečana potreba po olajševalcih je opozorilo, da se astma slabša ali da ni najbolje urejena.
Cilj zdravljenje astme je, da ima bolnik čim manj izraženih simptomov in težav zaradi osnovne bolezni.
Če bolniki sledijo navodilom za zdravljenje in upoštevajo nasvete zdravnika, večina otrok in odraslih živi normalno življenje kljub astmi.