Zdravje

Svetovni dan vitamina D

2. november je svetovni dan vitamina D. Nova raziskava pojasnjuje visoko pomanjkanje vitamina D v Sloveniji: z običajno prehrano pokrijemo v jesensko-zimskem času le 15% priporočenega vnosa. Kaj so ugotovitve raziskave v članku. Več o vitaminu D pa tu KLIK

Drugi november obeležujemo kot svetovni dan vitamina D, s ciljem ozaveščati o pomenu tega za zdravje zelo pomembnega sončnega vitamina. Zaradi dokazane vloge pri normalnem delovanju imunskega sistema, je ustrezna preskrbljenost s tem vitaminom še toliko bolj pomembna ob pandemiji korona virusa. Potem ko je bilo lani ugotovljeno, da v jesensko-zimskem obdobju kar okrog 80% odraslih prebivalcev Slovenije ni zadostno preskrbljenih z vitaminom D, je to področje zdaj dodatno osvetlila nova raziskava.

V okviru projekta »Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D« so raziskovalci s pomočjo podatkov nacionalne prehranske raziskave prvič določili prehranski vnos vitamina D pri prebivalcih Slovenije. Medtem ko je poleti potrebe telesa po vitaminu D možno pokriti že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, jeseni in pozimi ključni vir vitamina D predstavlja prehrana. Priporočen vnos vitamina D v tem času, ko ga telo ne more samo proizvajati, je 20 mikrogramov dnevno, rezultati raziskave pa so pokazali, da ga s prehrano povprečno zaužijemo manj kot 3 mikrograme.

Vitamin D, ne zgolj za zdravje okostja ampak tudi za delovanje imunskega sistema:

Vitamin D ob zadostni izpostavljenosti dovolj intenzivni sončni svetlobi nastaja v človeški koži. Izr. prof. dr. Katja Žmitek, Inštitut za nutricionistiko in Visoka šola za storitve – vodja projekta: »Osnovne potrebe po tem vitaminu med poletjem pokrijemo že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu med 10. in 16. uro, npr. s 15-minutnim sprehodom, če so soncu izpostavljene vsaj roke in obraz. Nasprotno pa v jesensko-zimskem obdobju zaradi nizke intenzitete UV-B sončnih žarkov tvorbe vitamina D v koži skorajda ni, in je zato v tem času potreben zadosten prehranski vnos. Medtem ko so raziskave na manjših skupinah prebivalcev ter podatki iz drugih držav nakazovali na nizke prehranske vnose vitamina D z običajno prehrano, tega vprašanja doslej v Sloveniji ni naslovila nobena nacionalno reprezentativna raziskava. Poudariti je treba tudi to, da smo v okviru raziskave Nutrihealth ugotovili velike razlike pri preskrbljenosti odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D v različnih letnih časih – med novembrom in aprilom pa jih kar 80% ni bilo zadostno preskrbljenih s tem vitaminom.«

Glede na v Sloveniji uveljavljena priporočila, je v odsotnosti biosinteze vitamina D pod vplivom sončnih žarkov priporočen dnevni prehranski vnos vsaj 20 µg vitamina D. prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko:»Zaskrbljujoča ugotovitev raziskave je, da prebivalci Slovenije z običajno prehrano zaužijemo bistveno manj vitamina D, kot ga v odsotnosti endogene biosinteze potrebujemo za normalno delovanje telesnih funkcij. Povprečni dnevni vnos je bil manj kot 3 mikrograme vitamina D. Najnižji je bil pri starejših odraslih (2,5 µg), le malenkost višji pa pri mladostnikih (2,7 µg) in odraslih (2,9 µg). V vseh treh starostnih skupinah so imele ženske značilno nižji prehranski vnos vitamina D, največje razlike smo opazili pri odraslih prebivalcih.« 


Kje Slovenci dobimo največ vitamina D?

Doc. Dr. Matej Gregorič, Nacionalni inštitut za javno zdravje: »V raziskavi smo z upoštevanjem običajnih prehranjevalnih navad prebivalcev Slovenije ugotovili, da najpomembnejše prehranske vire vitamina D predstavljajo živila živalskega izvora, še posebej ribe in jajca. Ključen problem pa je, da vitamin D v večjih količinah vsebujejo živila, ki so redko v naši prehrani (npr. ribe severnih morij, ribje olje), zaradi česar skupni prehranski vnosi z živili ne pokrijejo predvidenih potreb v jesensko-zimskem času. V naši raziskavi ni bilo skoraj nikogar, ki bi s prehrano zaužil priporočeno količino vitamina D, zato bo za zagotovitev ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D treba pretehtati ukrepe za njegovo nadomeščanje, s poudarkom na največji zaščiti ogroženih populacijskih skupin.« 

Pozor, ne pretiravajte z odmerki vitamina D

Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko:»Prejšnjo zimo smo zaznali bistveno povečanje uporabe farmacevtskih pripravkov z vitaminom D – decembra lani je takšne izdelke uživalo 56% odraslih. Najpogostejši dnevni odmerek je bil 25 µg vitamina D (1000 IU), nekateri pa so poročali tudi o bistveno višjih odmerkih, ki lahko predstavljajo tudi tveganje za zdravje. Glede tega moramo opozoriti, da je še varen dnevni prehranski vnos vitamina D iz vseh virov za zdrave odrasle do 100 µg. V lani izvedeni raziskavi je 13% uporabnikov vitamina D poročalo, da ga dodajajo v obliki zdravil, kar 87% pa ga je dodajalo v obliki prehranskih dopolnil. Zato smo preverili tudi, kako se vsebnost vitamina D ujema z deklariranimi vsebnostmi na prehranskih dopolnilih. V vzorčenje smo zajeli 24 najpogosteje uporabljanih izdelkov in pri večini ugotovili ustrezno količino vitamina D. Na trgu smo našli tudi posamezne izdelke s prenizko ali previsoko vsebnostjo vitamina D, o čemer smo obvestili inšpekcijske službe in proizvajalce.« Rezultati za večino analiziranih izdelkov kažejo na razmeroma dobro skladnost s podatki iz označbe, vendar pa je potrebno opozoriti, da je raziskava zajela le izdelke z največjimi tržnimi deleži, zato rezultatov ni mogoče posploševati na vsa dostopna prehranska dopolnila. Na trgu je na ducate izdelkov, ki jih nismo analizirali.« 

Vitamin D and Diabetes
Prikaži Več

Podobni članki

Preglej tudi
Close
Back to top button