Čas je za sajenje paprik
Svetuje in piše: Karin Musar, magistra inžinirka hortikulture
Jutranje temperature že presegajo 5°C, dnevne pa se vzpenjajo že vse do 30°C. Takšne temperature so prave za sajenje paprike, saj je toplotno zahtevna rastlina, ki za rast in razvoj potrebuje visoke temperature. Prav tako potrebuje tudi zadostno količino vode, kar pa nam trenutne vremenske razmere ne nudijo, zato je pomembno, da jo redno zalivamo ali pa postavimo namakalni sistem.
SAJENJE IN GNOJENJE
Paprika za rast in dobro rodnost potrebuje sončno lego. Optimalna temperatura za cvetenje in razvoj plodov je okrog 15–18 °C ponoči in 22-28°C podnevi. Dnevne temperature višje od 30°C zavirajo rast in cvetenje, ter slabšajo oprašitev in pričvrstitev plodov.
Paprike potrebujejo dobro prehranjena tla. Sadimo jih na gredo, kjer v prejšnjem letu niso bile posajene rastline iz družine razhudnikov (Solanaceae)-paradižnik, paprika, jajčevci, feferoni in krompir. Dobri predhodniki paprike so stročnice in korenovke. Na isto gredo lahko paprike sadimo po 4-5 letih.
Sajenje poteka iz sadike. Dobra sadika mora imeti 6-8 listov in mora biti visoka 15 do 25cm. Koreninski sistem mora biti prepreden, korenine pa morajo biti belo rumene barve. Najbolje je, da sadimo ob oblačnih dneh ali pozno popoldan, ko sonce ni še tako močno in so temperature nekoliko nižje. Razdalja sajenja v vrsti naj bo 30-40 cm in med vrstami okoli 50 cm.
Paprika ima velike zahteve po hranilih. V času priprave tal je potrebno gnojiti z organskimi ali mineralnimi gnojili. Med samo rastjo pa je potrebno dodajati kalij, ter občasno tudi dušična gnojila. V začetku cvetenja se priporoča uporaba gnojil, ki so topni v vodi, da dosežemo čim boljšo kakovost plodov. Organska gnojila lahko uporabljamo skozi celotno rastno dobo paprik, v razmaku 10-14 dni.
OSKRBA RASTLINA
Med rastjo paprika potrebuje veliko količino vode, drugače so plodovi manj mesnati, manjši in pogosto tudi grenki. Najlažje je, če imamo kapljično namakanje in namakamo v globino 30 cm vsak tretji dan. Dobro je tudi, da naredimo zastirko, da ostane zemlja več časa vlažna.
Potrebno je postaviti tudi oporo, če imamo posajenih več paprik, lahko vodoravno napnemo mrežo za grah in sicer v dveh do treh nivojih. Na takšen način se rastline prepletejo in dajejo oporo ena drugi brez posameznih opor. V primeru, da imamo manj sadik paprik, jim lahko postavimo posamezne lesene oporo in jih privežemo.
POBIRANJE PLODOV
Plodove paprike lahko pobiramo za konzumacijo še ne povsem zrele. Mesnate babure lahko uživamo zelene, rumene ali rdeče. Vsaka od teh je okusna a se po okusu razlikujejo, bolj kot je paprika rdeča bolj je tudi sladka. Vse sorte paprik, če jih dolgo pustimo na rastlini, postanejo na koncu rdeče. Plodove najbolje da režemo s škarjami, da ne zatrgamo stebla. Najboljše paprike so sveže, če pa je plodov veliko jih lahko tudi vlagamo, zmrznemo ali pečemo.
