Ideje za domPratika

Solato imamo vsi radi, kako jo čim več pridelati?

Svetuje in piše: Karin Musar, magistra inžinirka hortikulture

sarabackmo sallat pakchoi

Solata spada v skupino solatnic in je počasi rastoča enoletna rastlina običajno zelene barve, lahko pa ima liste rdeče ali rdeče-zelene. Solata je vrtnina hladnih predelov. Najbolje uspeva pri 10 do 20°C. najbolj ji ustrezajo hladne noči. Slabo kali pri 25°C, pri tej temperaturi pogosto tudi prezgodaj uide v cvet in postane grenka. 

Solato delimo v tri skupine:

  • Glavnata solata, kamor spadajo različne sorte. Glavnata solata je lahko krhkolistna (ledenka) ali mehkolistna solata (maslena), ki oblikuje glave. 
  • Berivka in rezivka, za katere je značilno, da njeni listi hitro rastejo. Sejemo jo povprek ali v vrste.  Berivka je solato, ki jo odtržemo z roko oziroma uberemo, rezivko pa režemo. Pri obeh pobiramo mlade liste. Za rezivko je značilno, da ne dela glav, temveč ostane v stadiju rozete. 
  • Vezivka, z drugim imenom tudi rimska solata ali štrucarka. Vezivka oblikuje pokončne, podolgovate glave, ki so na vrhu rahlo sklenjene. Liste ima gladke s poudarjeno listno žilo. So večinoma poletne solate saj dobro prenašajo vročino.

Vzgoja solate:

Solata uspeva na odprtem ali v vročem vremenu v rahli senci. Zahteva rodovitna tla, ki zadržujejo vodo. Čeprav ne spada v nobeno skupino za kolobarjenje, je ne sadimo zapored na isto mesto, da se izognemo glivičnim boleznim. Za samo rast potrebuje srednjo vrednost dušika.

Najbolj razširjena je vzgoja solate z neposredno gosto setvijo na prosto, za katero sledi pobiranje mladih listov, redčenje in presajanje posameznih sadik. Takšno setev lahko opravimo vse od konca marca do konca avgusta. V zgodnjem spomladanskem času pa je najbolje saditi sadike, ki jih vzgojimo sami ali jih kupimo. 

V spomladanskem času, konec marca že lahko sejemo berivko, ki jo uporabimo za mlade liste, ob pregosti setvi pa prepulimo in presadimo za pridelavo glavnate solate. Prav tako lahko v marcu in vse do konca aprila sadimo krhkolistno in mehkolistno solato. Skupaj s solato lahko sejemo tudi rdečo redkvico, saj se v tej družbi tudi zelo dobro počuti.

Glavnate krhkolistne solate imajo sadilno razdaljo med vrstami okrog 40 cm in v vrsti približno 30 cm. Mehkolistne solate imajo sadilno razdaljo nekoliko manjšo. 

Solato je med rastjo potrebno redno pleti in zalivati. V suhem vremenu zalivamo z 22l/m2 vode na teden. Najbolj kritičen čas za zalivanje je 7 do 10 dni preden solata dozori. 

Bolezni in škodljivci:

Najpogostejše bolezni solate so siva plesen, listna pegavost.

 Siva plesen se pogosto pojavi ob daljšem deževnem obdobju ali v primeru prekomernega namakanja. Najpogostejše se okužbe pojavijo v rastlinjakih zaradi visoke zračne vlage. Sivo plesen prepoznamo po rjavo oranžnih pegah, na katerih se oblikuje plesniva prevleka. Da bi se izognili sivi plesni je pomembno, da sadimo kvalitetne sadike, uravnoteženo gnojimo in namakamo ob primernem času.

Listna pegavost se pri solati pojavi na spodnjih listih, kjer se oblikujejo rumeno-oranžne okrogle pege. Sprva so vodene, nato se tkivo v sredini posuši in izpade. Bolezen se razvije v mokrem vremenu, obdobjih z meglo in roso. Za omejevanje bolezni so najpomembnejši preventivni ukrepi, 2 letni kolobar in odstranjevanje rastlinskih ostankov. 

Najpogostejši škodljivci solate pa so strune in uši.

Strune se prehranjujejo s koreninami rastlin, zajedajo kaleča semena in vrtajo rove skozi baze stebel v mlade rastline. Pred strunami se lahko ubranimo z večletnim kolobarjem, ustreznim gnojenjem in pogostim okopavanjem. Določeno učinkovitost proti strunam lahko dosežemo tudi z uporabi apnenega dušika. Apneni dušik je dušično gnojilo, ki v tleh tvori plin, ki deluje insekticidno. Njegov nanos na gredo pa je potrebno opraviti vsaj 14 dni pred setvijo ali sajenjem.

Pobiranje

Glavnata solata je zrela za rezanje približno 10-11 tednov po sajenju, berivka in rezivka po 7. tednih, vezivka pa po 11-12 tednih. Glavnate solate in vezivke, je potrebno porezati takoj ko dozorijo, da ne gredo v cvet. Pri berivko ali rezivki režemo liste le kolikor jih rabimo, lahko pa odrežemo celo rastlino naenkrat 2,5 cm nad tlemi in iz sredine bodo pognali novi listi.

Naj vam dobro raste in uspeva!
Karin Musar

sallat i massor
Prikaži Več

Podobni članki

Preglej tudi
Close
Back to top button