Zelišča v posodah: da bo dišalo na okenski polici in iz posode

Svetuje in piše: Karin Musar, magistra inžinirka hortikulture

Prišel je mesec april in z njim tudi nekoliko muhasto vreme. Še vedno nas spremljajo nizke pomladne temperature. Takšno vreme pa nas prav nič ne odvrne od vrtičkarskih del. Počasi že lahko poiščemo svoje najljubše posode in lonce, ki jih bomo napolnili s substratom in zasadili z zelišči.

Zelišča in dišavnice so nepogrešljiv del vrtnarjenja. Med zelišča spadajo vse rastline, ki se štejejo za koristno. Ljudje so jih vedno zelo cenili zaradi njihove kulinarične, kozmetične ali zdravilne uporabnosti, lahko pa so tudi zelo lepe okrasne rastline. Prednost zelišč je, da so preprosta za vzgojo, pobiramo pa jih še sveže oziroma ko jih potrebujemo. 

Vzgoja zelišč 

Zelišča lahko gojimo na zeliščnih vrtovih, gredah, zelenjavnih vrtovih, dvignjenih gredah ali v posodah. Številna zelišča in dišavnice uspevajo v posodah in to je tudi dobra rešitev za tiste, ki nimajo vrta ali pa je njihov vrt premajhen. Za takšno obliko vzgoje je primerna skoraj vsaka posoda, pomembno je le, da ima odtočne odprtine in da pred sajenjem na dno posode damo dovolj prepustnega drobirja. V posodah uspešno gojimo peteršilj, baziliko, vrtno krebuljico, drobnjak, šetraj origano, navadni ožepek, žajbelj,…. Tudi večje rastline kot sta rožmarin in navadni lovor lahko gojimo v posodah. Praktično je, da v posodah gojimo bolj občutljive dišavnice, kot je naprimer limonska verbena, ki jo lahko pozimi prestavimo v notranjost. 

Zelišča lahko sadimo v posode vse leto, najprimernejši čas pa je zgodaj spomladi, saj se hitro primejo. Na dno posod moramo nasuti drenažni sloj, glinopor ali drobne kamenčke. Nato posodo do polovice  napolnimo s substratom, ki dobro zadržuje vlago (mešanica šot), vanj položimo sadiko in do vrha napolnimo posodo s substratom. Na koncu vse skupaj še dobro zalijemo in postavimo na stalno mesto. V posode je najbolje, da sadimo sadike zelišč, saj na ta način tudi najhitreje zrastejo. Večina zelišč ni tako občutljiva na lego, zato lahko zasajene posode postavimo prav na vsako mesto. Pomembno je, da v vročem vremenu dnevno preverjamo vlažnost substrata in takoj zalijemo, če je substrat suh. Zelišča moramo redno zalivati pri tem pa paziti, da jih ne utopimo. Dobro je, če jih včasih zalijemo tudi s tekočimi gnojili pri tem pa ne pretiravamo. V primeru, da zelišča prerastejo posodo, jih je potrebno presaditi v večjo ali pa rastline razpoloviti.

Zelišča lahko sadimo v posode posamično ali v kombinacijah. Pomembno je, da sadimo skupaj zelišča, ki imajo podobno potrebo po vodi in svetlobi. Na primer, rožmarin ima rad vroče in suhe razmere, medtem ko peteršilj potrebuje stalno vlago, zato v isti posodi ne bi dobro rastla. V kombiniranih zasaditvah moramo biti pozorni tudi na življenjsko dobo zelišč. Enoletnice se bodo v posodi s trajnicami dobro obnesle le prvo leto. Prav tako je pomembno, da za izbrano zelišče izberemo pravo velikost posode. Visoka zelišča morajo imeti tudi višjo posodo, da se med samo rastjo ne zmanjša stabilnost posode. Manjša kot bo posoda, več nege bo potrebovalo zelišče. Zelišča kot so meta, melisa in luštrek je najbolje, da posadimo v samostojno posoda, saj imajo agresivno rast. Če nam zalivanje ne gre prav dobro, potem je najbolje, da izberemo zelišča, ki prenašajo bolj sušne razmere: sivka, origano, rožmarin, žajbelj in timijan.

Nabiranje zelišč

Zelišča je potrebno pogosto rezati in ščipati nazaj. Dosledno nabiranje bo spodbudilo rastline, da hitro rastejo in zapolnijo svoj prostor, pri tem pa se poveča tudi pridelek. Obiranje je potrebno prilagoditi vzorcu rasti rastline in se izogibati rezanju več kot ene tretjine rastline med rastno sezono. Na primer, liste bazilike je treba redno nabirati in odstranjevati cvetne popke, poganjkov bazilike pa ne smemo odrezati do tal. Nekateri cvetovi in semena zelišč kot sta drobnjak in koper so užitni. V večini primerov pa po cvetenju postanejo listi zelišč grenki in izgubijo okus (origano, bazilika,…). Prav tako ne smemo pozabiti, da se cikel rasti rastline s cvetenjem in tvorjenjem semen kočna. 

Zelišča je najbolje nabirati sproti, lahko pa jih tudi posušimo in hranimo v tesno zaprtih posodah, zaščitenih pred neposredno sončno svetlobo in jih uporabimo pri kuhanju skozi vse leto.