Danes goduje Sv. Anton Veliki
Ime:
Izhaja iz latinskega imena Antonius, to je rimsko rodovno ime znane rimske rodbine.
Zavetnik: vitezov, domačih živali, svinj, mesarjev, svinjskih pastirjev, tkalcev, slaščičarjev, grobarjev, pletarjev, gasilcev, pekov; priprošnjik proti različnim boleznim, kugi, ognju, boleznim govedi.
Doma je bil v srednjem Egiptu, v današnjem Kemanu pri Herakleji. Njegovi starši so bi kristjani in zelo premožni, imel je še mlajšo sestro. Rodil se je okoli leta 250 v Egiptu, umrl pa okoli leta 356 (17. januarja?) v kraju Tabenisi, prav tako v Egiptu.
Sprva je Anton živel v samoti v bližini domačega kraja, kasneje pa se je za dvajset let umaknil v popolno samoto in molk na desni breg Nila. Tu so ga kmalu našli posnemovalci, ki so želeli živeti kot on. Anton jih je sprejemal, z njimi molil in postal njihov duhovni voditelj. Rad pa je pomagal tudi vsem drugim, zlasti preprostim in preizkušanim ljudem, velikokrat tudi na čudežen način.
Grob:
Leta 561 so odkrili njegov grob in tako so njegove relikvije prišle v Aleksandrijo, Carigrad, Rim in v več krajev na Francoskem (Arles).
Pri nas:
Zelo razširjena je navada, da kmetje na god svetega Antona prinesejo v dar in k blagoslovu prašičje krače, pleča in klobase, ki jih nato »licitirajo«. Posvečenih mu je 11 župnijskih in 20 podružničnih cerkva ter ogromno oltarjev in znamenj.
Pregovor:Če sv. Anton z dežjem prihaja, se dolgo potem zemlja napaja.
