Kresna noč
Današnji večer in noč je res poseben čas v letu. Kresni čas je čas, ko je noč najkrajša, sonce pa naj bi imeli prav posebno moč nad nami, pa celo nad živalmi in rastlinami. In že za začetek, ne govorimo o 21. juniju ampak 23. juniju, ko so naši predniki kurili kresove kot znak praznovanja in poveličevanja moči sonca oz. sončnega božanstva Kresnika, ki so ga poleg Slovencev poznali tudi staroverci na Hrvaškem.
Zakaj na današnji večer zagorijo kresovi?
Ker je kres kot nekakšna pomoč soncu, da ne omaga. Kresna noč spada med ognjene praznike, ko so naši poganski predniki še častili Kresnika, ognjenega polboga, ki je oborožen s strelo, kladivom, kijem, sekiro ali mečem potoval v zlati kočiji ter varoval ljudi in delal dobra dela. Kresnik je bil v prvi vrsti sončno božanstvo, ki se je borilo proti vedomcu in kačji kraljici. Krščanstvo ga je v določeni meri preoblikovalo v sv. Janeza Krstnika in tako posredno ohranilo nekatere poganske elemente, ki se kažejo prav v kresovanju.
Še dandanes smo tako priča Janezovim oziroma šentjanževskim kresovom, ki jih postavljajo 24. junija, ko sv. Janez Krstnik po katoliškem in pravoslavnem koledarju praznuje svoj god. Staroverci pa po drugi strani ne častijo zgolj Kresnika – boga, temveč se priklanjajo kresnikom v človeški podobi, zavetnikom vasi, ki so varovali ljudi in živino ter reševali tegobe vsakdana.
Skrivnosti in legende povezane s kresno nočjo:
Kresna noč velja za najskrivnostnejšo noč v letu, saj o njej krožijo najrazličnejše legende, ki imajo navdih v ljudskem izročilu, vražah in anekdotah.
Najbolj znana med njimi pravi, da če najdemo seme praproti in ga spravimo v žep, lahko slišimo govorico živali. Spet druga govori o tem, da mora tros praproti v kresni noči povsem po naključju pasti v čevelj pohodnika, da ta sliši govorico živali in postane neviden. Največjo moč naj bi vsebovalo tisto praprotno seme, ki raste na razpotjih – najditelj pa ga mora po možnosti nabrati gol med 23. uro in polnočjo, saj je takrat njegov učinek večji. Neka druga legenda priča o tem, da lahko praprot, ki jo na kresno noč s korenino utrgamo ob polnoči, razkrije pod sabo zakopan zlat prstan. Dekle, ki nosi seme praproti za kresno noč v nedrjih, pa se lahko nadeja, da bo kmalu spoznala svojega izbranca.
Ker je meja med tostranstvom in onstranstvom to noč najtanjša oziroma najprepustnejša, naj bi imela tudi pravljična bitja, kot so vile, škrati in čarovnice, večjo moč in obenem lažji dostop do poseganja v življenje navadnih smrtnikov. Le-ti pa se lahko zaščitijo pred zlimi uroki tako, da se umivajo z vodo, v kateri se namaka praprot…
Katere rastline imajo to noč še posebno moč?
Za praprot smo že rekli, a takšnih rastlin je več. Tu so še šentjanževka, ivanjščica, šipek, bezeg, kamilica, materina dušica, vinska rutica, brin, bela omela, kopriva, divji pelin in še marsikatera druga rastlina. Za kresne rastline je veljalo, da imajo največjo moč okrog polnoči in pred zoro, ko se na njih nabira rosa. Obešali so jih na okna kot preventivo pred strelami ter na vrata, da bi zaščitili svoje domove pred nesrečo in uroki.
