Ledeni možje in Zofka so tu

Ledeni možje (od 12.4. do 14.4.) so po ljudskem izročilu eni bolj poznanih svetnikov, predvsem med vrtičkarji, saj so ledeni možje del starega vremenskega izročila. Upoštevamo jih, ker v dneh ko godujejo še obstaja nevarnost pozeb.  Sledi še Zofka, ki je simbol za moker in deževen 15. maj, zato ji pravimo kar ‘mokra Zofka’.

Tako je po 15. maju čas, da na prosto posadimo sadike paprik, paradižnika, kumar, buč, jajčevcev in posadimo fižol. Več tu (KLIK)

Nekaj o svetnikih:

Prvi je Pankracij, ki goduje 12. maja in je zaradi svoje trdne vere umrl že pri 14 letih ter tako postal simbol vztrajnosti in nedolžnosti, predvsem pa zaščitnik cvetja in otrok.

Za njim pride Sveti Servacij, ki je imel pestro mladost; iz različnih težav mu je moral večkrat pomagati Bog, kasneje pa je postal celo duhovnik in misijonar. Legenda prav, njegovega groba nikoli ni pokril sneg, zato se nanj še danes obračamo s prošnjami proti zmrzali in škodljivcem.

Tretjega izmed ledenih mož, škofa Bonifacija – ta goduje 14. maja – je mučeniška smrt doletela med opravljanjem misijonarskega dela.

In zadnja, morda najbolj znana v tem naboru svetnikov, je seveda Zofija ali Zofka, ki goduje 15. maja. Njeno ime v grščini pomeni modrost in je tudi simbol učenosti. Legende o njenem življenju so različne, pogosto pa jo upodabljajo kot mater treh hčera s palmo, knjigo ali nečkami v rokah.:

• Čeprav je večina že krepko naveličana zime in mrzlega vremena, pa torej upajmo, da bodo ‘ledeni možje’ res ledeni in ‘poscana Zofka’ zares deževna. Tako bomo namreč zagotovo uživali v lepem, dolgem, sončnem poletju.

Maja so pogosti še zadnji prodori hladnega polarnega zraka s severa proti jugu, nato se tako zaradi vsakoletnega sezonskega ogrevanja severne poloble, tako imenovana polarna fronta pomakne bolj proti severu, kjer ostane do jeseni, ko se začne zopet spuščati proti jugu.

Pogled v arhiv Arsovih meritev razkrije, da so bile izmerjene rekordne minimalne temperature v mesecu maju leta 1953 v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, v Mariboru ter v Murski Soboti, leta 1957 v Ljubljani, na Brniku, v Celju, Novem mestu, Kočevju, Postojni in Bovcu, leta 1962 pa v Črnomlju in Ilirski Bistrici.

Od takrat je minilo že več kot 50 let. Ledeni možje pa so v preteklosti prinesli tudi že vroče dneve. Tako je bilo leta 1969, ko je bil 14. maja višek tri do štiridnevnega obdobja z visokimi temperaturami, po nižinah v notranjosti se je ogrelo nad 30 °C. Najbolj vroče je bilo v Sremiču na Bizeljskem, kjer se je ogrelo do 32,9 °C, v Radečah se je živo srebro ustavilo pri 32,5 °C, v Črnomlju pri 32,3 °C, v Celju pri 32,0 °C in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu pri 30,2 °C.