Sveti Pankracij

Ledeni možje so tu: Prvi je Pankracij, zavetnik otrok in cvetja

Prvi od krivcev za morebitno slabo vreme je sv. Pankracij, ki goduje 12. maja. Doma je bil iz Frigije v Mali Aziji. Še kot deček je izgubil premožne starše in se s stricem podal v Rim. Tu je spoznal kristjane in tudi sam postal eden izmed njih. To je bilo ravno v času najhujšega preganjanja kristjanov, za časa vladavine cesarja Dioklecijana. Čeravno mlad, je bil stanoviten in trden v svoji veri, tudi ko mu je sam cesar grozil s smrtjo. Ker ga ni prepričal, da bi častil rimske bogove, so ga leta 304 ob Avrelijski cesti v Rimu obglavili z mečem.

Dve stoletji za tem so na kraju njegove usmrtitve postavili baziliko, današnjo cerkev San Pancrazio. Ob smrti je imel komaj rosnih štirinajst let, zato velja za zgled nedolžnosti. Postal je mogočen zavetnik otrok, mladih rastlin in cvetja. V vseh časih je bil zgled mnogim pri ohranjanju stanovitnosti v veri. K njemu po pomoč se lahko obrnemo tudi, če imamo bolečine v glavi, krče vseh vrst ali proti krivi prisegi. V umetnosti ga upodabljajo kot mladeniča z mučeniško krono ali s palmo v roki.

Z ledenimi možmi in Zofko je seveda povezanih kup ljudskih modrosti. Zato vrtičkarji pozor: očitno nas letos res še čaka pozeba:

“Pred Pankracijem naj poletnih ne bo dni, da za Ksaverijem slana polj več ne mori.”