Poprtnik, božični kruh, od božiča do svetih treh kraljev
V teh prazničnih dneh, ko po domovih že prijetno diši po domačih sladkih dobrotah, z vami delimo kratko predstavitev poprtnika – božičnega kruha, ki je še danes v nekaterih krajih v osrednji Sloveniji, Beli krajini, na Dolenjskem, Notranjskem, Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem na praznični mizi prisoten od božiča pa vse do svetih treh kraljev.
Prvi zapisi o poprtniku, ki ga poznajo tudi v drugih slovenskih pokrajinah, so nastali v 17. stoletju. Raziskovalci izročila so ugotovili, da izvira še iz predkrščanskega časa. S krščanstvom je postal kot simbol božiča izrazita obredna jed in so ga prinesli na mizo za vse božične praznike – na božični večer, silvestrovo in na večer pred svetimi tremi kralji. Na vse te dni so ga tudi blagoslovili. Večinoma so ga gospodinje spekle dan pred božičem ali še prej, skupaj z drugo božično peko, na praznike pa so ga v izbi postavile na mizo, ga pokrile s prtom – odtod beseda poprtnik in druge njene različice –, na vrh pa položile križ. Hišni gospodar ga je načel na svete tri kralje zjutraj.
Danes ima poprtnik, ki ga gospodinje največkrat pripravljajo pred praznikom svetih treh kraljev v obliki hlebca iz boljšega kvašenega testa s testenimi okraski različnih oblik (npr. kitkami, ptički, verskimi simboli, letnicami praznovanja božiča), predvsem vlogo prazničnega peciva, saj je izgubil svojo nekdanjo obredno funkcijo. Včasih, ko so verjeli, da ima magično moč, so gospodinje spekle enega, dva ali tri hlebce kruha – za vsak »sveti večer« enega (božič, novo leto, sveti trije kralji), dodajale so jim tudi zelišča ali suho sadje, in jih okrasile s testenimi okraski.
Skupaj s posodico z blagoslovljeno vodo, blagoslovljeno vejico iz cvetnonedeljske butare, božičnim žitom in razpelom, so poprtnik hranili pokritega pod prtom, od koder izvira tudi njegovo najbolj prisotno poimenovanje. Poznamo ga še pod imenom žúpnik, župnek, poprtnják, bôžič, božíčnik, mížnik, nám(i)žnik, pomížnik, stólnik, postólnik. Poprtnik so uživali člani družine, pa tudi domače živali in gostje, ki so v prazničnih dneh prišli na obisk.
S tem kruhom so bile povezane tudi nekatere šege. Tako je bilo pokušanje poprtnika v različnih domovih za fante dober izgovor za obiskovanje deklet in tisti, ki je pokusil devet različnih poprtnikov, naj bi se v naslednjem ali istem letu poročil. S pomočjo poprtnika so tudi prerokovali. Stran kruha, na kateri je skorjica hlebčka počila, naj bi nakazovala smer, iz katere bo v hišo prišel ženin. Z velikostjo kosa kruha, ki ga je dobil otrok, so nakazovali, za koliko bo zrasel v naslednjem letu.
Poprtnik je veljal tudi kot zaščitno in zdravilno sredstvo ter naj bi dobro vplival na pridelek. Ponekod so kos poprtnika shranili in ga v primeru bolezni dali živini. Kruh, zataknjen za hišna vrata ali pod tram na strehi, naj bi odganjal čarovnice in preprečeval naravne nesreče, pomešan med semensko žito pa naj bi prinašal dobro letino. Drobtinice poprtnika, ki so jih posuli po polju, naj bi zemljo naredile plodnejšo. Drobtinice v domačem vodnjaku pa naj bi vodo ohranjale čisto in preprečevale suše in poplave.
