Spoznajmo naravo: Klavžar
Te dni spremljamo potovanje klavžarja, izjemno zanimivega in ogroženega ptiča v naši okolici in tudi pri nas. V sredo so poročali o ptiču klavžarju, ki so ga opazili na Hrvaškem. Najprej na Grobniku, pozneje še v Nacionalnem parku Paklenica, nato pa je odletel proti BiH. No, a klavžarja so opazili tudi v Ilirski Bistrici.
Klávžar ali grívasti íbis (Geronticus eremita) je velika ptica selivka, ki živi v pustih, polpuščavskih in skalnatih življenjskih okoljih, velikokrat, ne pa vedno, blizu tekočih voda.
Veliki gladko črni klavžar ima razpon peruti od 120 do 135 cm in povprečno težo 1 do 1,5 kg. Ta 70 do 80 cdm dolga vrsta ima neoperjeno rdečo glavo in dolgi ukrivljeni rdeči kljun. Gnezdi v kolonijah na klifih v skalnatih predelih jugovzhodne Anatolije, puščavah Srednjega vzhoda in Afrike. Leže 2 do 3 jajce, prehranuje pa se z žuželkami in manjšimi živalmi.
Nekdaj je bil klavžar veliko bolj razširjen po Srednjem vzhodu, Severni Afriki in tudi na ozemljih vse do Alp, čeprav je tukaj pred 400 leti izumrl. nedavno so odkrili njegova prezimovalna območja v delih Sudana, Etiopije, Eritreje in morda delih Somalije, Jemna in Saudove Arabije.
Vrsto so nekdaj zelo cenili faraoni v starem Egiptu, sedaj pa je uradno skrajno ogrožena vrsta. Populacijo v divjini ocenjujejo na 420 in približno 1500 v ujetništvu (2004). Stalno ostaja le v Maroku, Turčiji in Siriji.
Klavžarja je zaradi ponovnega naseljevanja v Srednjo Evropo občasno mogoče opaziti tudi v Sloveniji. Domneva se, da je bil v srednjem veku na Krasu, v Istri in v Dalmaciji pogosta ptica in da so ga večkrat tudi upodobili, npr. leta 1490 na eni od fresk v hrastoveljski cerkvi, v podružnični cerkvi v Gradišču pri Divači, v grbu koprske plemiške družine Elio in na portalu gradu Lukovec v Občini Log – Dragomer. Slovensko ime mu je v začetku 19. stoletja v svojih ornitoloških zapiskih nadel Žiga Zois.
