Pratika

Spoznavajmo naravo

Slavec ( Luscinia megarhynchos) je ptič pevec iz družine muharjev, ki gnezdi v večjem delu Evrope, Zahodni in Srednji Aziji. Znan je predvsem po čudovitem petju, ki ga omenjajo ali posnemajo številna umetniška dela in ljudske pripovedi.

1920px Singende Nachtigall

Operjenost je nevpadljiva, zato ga pogosteje slišimo kot opazimo. Po zgornjem delu telesa je rjave barve z nekoliko bolj rdečkastima trtico in repom, po trebušni strani pa siv z rahlo rjavkastimi prsi in rahlo svetlejšim grlom. Nima lis ali drugih znamenj, po čemer ga je možno ločiti od velikega slavca, ki ima rahle temnejše proge po trebuhu, a je na daleč ta razlika težko opazna. Podobni so tudi mladičem in samicam pogorelčka, ki imajo črn srednji par repnih peres. Oko je dokaj veliko in ga obkroža svetlejši obroč, kljun je temen. Slavec zraste do 17 cm v dolžino in tehta 16–39 g, samci in samice so si podobni.

Enoletni mladiči imajo svetlejše pege po telesu, podobno kot mladiči taščice.

Je pretežno žužkojed, glavnino prehrane predstavljajo mravlje in manjši hrošči, v manjši meri pa tudi drugi manjši nevretenčarji. Pozno poleti in jeseni dopolnjuje prehrano z jagodičevjem (grozdičje, bezeg, dren, …) in semeni. Hrano išče pri tleh in v gostem rastju, njegov habitat sta rob gozda ali vodna obrežja z gosto zarastjo in odprti listopadni gozdovi. Pojavlja se tudi v kulturni krajinim, kjer gnezdi v gostih, najraje opuščenih mejicah.

Gnezditveno območje pokriva večino Evrope (razen Severne Evrope) in skrajni sever Afrike na zahodu, proti vzhodu pa prek Turčije, Levanta in Srednje Azije v pasu do zahodnega roba Mongolije ter Kitajske. Med poznim julijem in zgodnjim septembrom se prične selitev na prezimovališča v podsaharski Afriki, kamor ptiči prispejo med koncem oktobra in začetkom decembra ter ostanejo do marca oz. zgodnjega aprila.

V Sloveniji je pogost, strnjeno se pojavlja v zahodni in jugozahodni Sloveniji, na Ljubljanskem barju in v obpanonskih predelih ter Beli krajini. Iz popisov je mogoče sklepati, da se je njegova razširjenost od 1980. let povečala. V Evropi sicer beležijo zmeren upad populacije, k čemur pripomore predvsem intenzifikacija kmetijstva, zaradi podnebnih sprememb pa je v prihodnosti mogoče pričakovati širitev območja razširjenosti proti severu.

Paritvena sezona traja od poznega aprila do srede julija. Slavci gradijo globoka skodeličasta gnezda iz suhih bilk ali listov, ki jih obložijo z mehkejšimi bilkami, perjem in dlako. Samica izleže 4–5 modrikastih jajc in jih vali približno dva tedna, po izvalitvi ostanejo mladiči v gnezdu še 10–12 dni in se nato razkropijo po okolici ter so nekaj dni kasneje sposobni letenja. Starša skrbita zanje še nekaj tednov, pri čemer lahko samica v tem času izvali drugo leglo in skrb za skoraj godne mladiče prevzame izključno samec. Predvsem samci se vračajo na svoje teritorije več let zapored.

Red White Birdhouse Craft Art Business Etsy Big Banner
Prikaži Več

Podobni članki

Preglej tudi
Close
Back to top button