Spoznavajmo naravo: Bobnarica
Bobnarica, ena najredkejših ptic pri nas, se prihuljeno giblje med gostim trstjem na bregu rečnega okljuka in opreza za plenom. Z varovalno barvo se z okolico dobesedno zlije in postane praktično nevidna. Izda jo le njen glasni “buuuuuuh!”, ki se razlega tudi par kilometrov daleč.
Bobnarica (Botaurus stellaris) je čokata ptica iz družine čapelj. Ima dolg močan kljun, širok dolg vrat ter močne noge. Od konice kljuna do konca repa meri med 70 in 80 cm, razpon njenih kril pa od 125 do 135 cm. Večino časa preživi v zavetju trstičja, s katerim se s svojo značilno varovalno barvo zelo dobro zlije in jo zato le redko vidimo. V pomladanskih dneh in nočeh jo izdaja njen klic. Nezamenljivi “BUUH”, ki spominja na zvok nastal ob pihanju na prazno steklenico, se razlega do 5 km daleč. Med letom bobnarica spominja na križanca med čapljo in sovo. To je samotarska ptica, ki je aktivna predvsem v mraku, ko si išče hrano. Pleni ribe, dvoživke, plazilce, ptičje mladiče in majhne sesalce, od nevretenčarjev pa ji teknejo ličinke in odrasle žuželke, pajki, raki in mehkužci.
Populacije bobnaric, ki živijo v toplejših krajih, se ne selijo, populacije celinskih predelov Evrope pa se jeseni iz gnezditvenih območij selijo v toplejše kraje. V Sloveniji je bobnarico moč zaslediti skozi vse leto, vendar njena gnezditev že dolgo ni bila potrjena. V Evropi gnezdi med marcem in junijem. Kopasto gnezdo iz trsta in drugih rastlin zgradi v gostem trstičju. Gnezdo je navadno tik ob vodi, redkeje je plavajoče. Čeprav se samci na velikih močvirjih lahko parijo z večimi samicami, praviloma ne gnezdi v kolonijah.
Kljub temu, da ima bobnarica veliko območje razširjenosti in je njena populacija zaenkrat razmeroma velika, se lahko situacija hitro obrne, saj ima zelo stroge zahteve glede izbire območja za gnezdenje. Najraje ima mirna nižinska močvirja ob jezerih ali rekah, kjer mlada trstišča preraščajo obsežna območja poplavljena s plitvo vodo. Vodostaj ne sme močno nihati, ob trstiščih pa rabi večje površine globoke vode, ki niso zaraščene in so prisotne tudi v suhem delu leta. Ogroža jo izguba trstičij, ki se spreminjajo zaradi izsuševanja in spreminjanja tradicionalnega režima žetve trsta ter zaradi obremenjevanja voda s prekomernim vnosom mineralnih gnojil in onesnaževanja voda s strupenimi snovmi. Tudi motnje v času gnezdenja imajo usodne posledice. Izven gnezditvene sezone bobnarica ni tako izbirčna in se znajde tudi v drugačnih življenjskih prostorih, na primer ob ribnikih, gramoznicah in na mokrotnih travnikih.
Ta samotarska, previdna ptica, ki je aktivna predvsem v mraku, ko si išče hrano, pa je tudi ena najbolj ogroženih v Sloveniji. Njen najljubši in edini življenjski prostor v času gnezdenja so obsežna trstišča ob rekah in jezerih, ki pa jih človek z nepremišljeni posegi v naravno okolje še vedno krči in s tem ogroža preživetje te skrivnostne čaplje.
Neprehodna trstišča presihajočega Cerkniškega jezera so košček neokrnjene divjine, kjer redke in ogrožene rastline in živali sredi gosto naseljene Evrope še lahko živijo v svojem ritmu.
(vir: Notranjski regijski park)
