Spoznavajmo živali:
Mala uharica ( Asio otus). Zanimivo je, da ta sova brez uhljev tako dobro sliši. Pojasnilo je v tem, da imata levo in desno uho različna položaja v lobanji. Zvok prestreza s širokimi lici in ga usmerja v ušesni bobnič. Živi v iglastih in mešanih gozdovih. Zraste lahko do dolžine 36 cm in teže 178 do 435g. Razpon peruti je od 90 do 100 cm. Živi lahko do 28 let. V Sloveniji spada med ogrožene in zavarovane vrste.
Mala uharica ima živo oranžne oči, na vrhu glave pa izrazita čopa perja, ki sta ji prislužili ime uharica. Ko počiva, stisnjena k deblu drevesa, te ’uhlje’ spusti in jih ne opazimo. Pa tudi tako ali tako jo bomo med dnevnim spancem le redko opazili, saj se s pomočjo varovalnega vzorca rjavih odtenkov zlije z drevesom, na katerem čez dan drema.
Mala uharica je nočno aktiven ptič, ki svoj plen aktivno lovi. S prihodom večernega mraka začne v neslišnem letu prečesavati travnato pokrajino. Svoj plen locira s pomočjo sluha, nato se spusti nanj in ga zgrabi z ostrimi kremplji. Glavnino njene prehrane predstavljajo mali sesalci, kot so voluharji ali miši, lahko pa ulovi tudi manjšega ptiča.
V Sloveniji velja za dokaj pogosto gnezdilko nižinskih predelov, gnezdi med februarjem in junijem. Pri nas praviloma ostane vse leto, s severnih delov svojega areala pa se pozimi seli v kraje z milejšim podnebjem.
Gnezda ne gradi sama, ampak poišče opuščeno gnezdo večje ptice, kot je vrana, sraka ali kakšna ujeda. Gnezdi v sestoju iglavcev ali svetlem gozdu ob odprti, travnati pokrajini. Njeni mladiči zapustijo gnezdo še preden znajo leteti in se nato vsak na svojem koncu skrivajo na vejah dreves, saj jih na ta način plenilci težje odkrijejo.
