Spoznavanje narave

Črnoglávka (Sylvia atricapilla) je predstavnica penic. To so ptice, ki so se prilagodile življenju v grmičevju. V mestnem okolju spada med najbolj značilne predstavnike žive meje in okrasnega grmičevja. V tem okolju spleta gnezdo in se v njem tudi sicer zadržuje, saj zelo nerada zaide na čistino.

Črnoglavka je 13 do 15 cm velika ptica, razpon kril ima 20 do 23 cm, tehta pa 15 do 22 gramov. Samec ima sivkasto perje in sajasto črno kapo, spodaj je sivkasto bel. Samica je bolj sivorjave barve z rdečerjavo kapo, spodaj pa je bež barve. Kljun in noge so sivi.

Črnoglavka je razširjena po vsej Evropi razen Islandije, severne Skandinavije in severnih delov Britanskega otočja. Na jugu sega meja naselitve do severozahodne Afrike in Črnega morja. Na vzhod se razteza skoraj do Bajkalskega jezera in Kaspijskega morja. V srednji Evropi je razširjena skoraj povsod, z izjemo območij brez dreves in grmovja in visokih gora nad okoli 1500 m. Največjo gostoto dosegajo v nižinskih gozdovih, vlažnih mešanih gozdovih in senčnih parkih.

Črnoglavke so v manjšem obsegu tudi ptice selivke. Selijo se predvsem ptice iz severnejših območij Evrope v toplejše kraje. Ptice, ki živijo na otokih v Atlantskem oceanu (Kanarski otoki, Madeira in Zelenortski otoki) se ne selijo. V naše kraje se spomladi med prvimi vračajo iz južnejših krajev. Še preden se grmovje in drevje olistajo, lahko slišimo njihovo petje.

Ko se grmovje olista, prične par graditi preprosto gnezdo približno meter nad tlemi. Značilno za črnoglavkino gnezdo je, da je tako rahlo grajeno, da se jajca vidijo skozenj. Zarod ima od maja do junija. Zvali do 5 jajc, valjenje traja 10 do 15 dni. Mlade ptice se zvalijo gole in zapustijo gnezdo po 10 do 14 dneh.

V pomladanskem času in tedaj ko skrbi za zarod, se črnoglavka hrani pretežno z žuželkami in pajki, poleti pa tudi z jagodičevjem in sadjem.