Pratika

Svetovni dan čebel

Vse skupaj se je začelo leta 2014, ko je dal predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč dal pobudo, da bi Organizacija združenih narodov razglasila 20. maj za svetovni dan čebel. Država Slovenija je popolnoma enotno pobudo podprla in po zahtevnem triletnem delu je OZN 20. decembra 2017 sprejel resolucijo o 20. maju kot svetovnem dnevu čebel. Pobudo je leta 2015 v Južni Koreji soglasno podprla tudi svetovna čebelarska organizacija Apimondia.

Zastava Svetovni dan cebel 2

Zakaj je prav današnji 20. maj ta dan najbolj pridnih živalic na svetu?
20. maja se je rodil Anton Janša (1734–1773), slovenski čebelar, začetnik sodobnega čebelarstva in eden največjih strokovnjakov za čebele tistega časa. Janša je bil prvi moderni učitelj čebelarstva na svetu in avstrijska cesarica Marija Terezija ga je imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi Čebelarski šoli na Dunaju. Poznan je postal še pred svojo smrtjo leta 1773. Po letu 1775 so morali vsi državni čebelarski učitelji učiti čebelarstvo po njegovi vsebini in metodi poučevanja.

Kaj je namen svetovnega dne čebel?
Gre predvsem za dan, ki je namenjen ozaveščanju svetovne javnosti o pomenu čebel in ostalih opraševalcev za človeštvo, v luči prehranske varnosti in globalne odprave lakote ter skrbi za okolje in biotsko raznovrstnost.

V Sloveniji imamo več kot 11.000 čebelarjev, ki čebelarijo z več kot 205.000 čebeljimi družinami, imamo tudi več kot 200 čebelarskih društev. Čebelji pridelki, pridelani v Sloveniji, so izjemni in so plod marljivosti čebel, čistega okolja in velikega znanja čebelarjev. Slovenija je izvorna dežela kranjske čebele, ki jo odlikujejo mirnost, delavnost in odlična orientacija.

Slovenski čebelarji

Ali ste vedeli?
Opraševanje je nepogrešljiva in brezplačna usluga, ki nam jo nudi narava. Od opraševanja žuželk je odvisnih približno 4/5 divjih in kmetijskih rastlin. Ne vpliva samo na količino, ampak tudi na kakovost pridelka. Na cvetovih, ki so bolje oprašeni, se razvijejo lepši, bolj obstojni in hranljivi plodovi. Količinsko je od opraševanja odvisna ena tretjina naše hrane, nekatere vitamine pa dobimo samo v hrani, ki je odvisna od opraševanja. Brez opraševalcev bi bilo manj hrane, bila bi manj pestra in dražja.

Ob opraševanju najprej pomislimo na medonosno čebelo, vendar ta še zdaleč ni edina opraševalka. Oprašujejo tudi številni divji opraševalci, kot so divje čebele (čmrlji in čebele samotarke), muhe trepetavke, in druge žuželke. Divji opraševalci so celo bolj učinkoviti, pridelek pa povečajo tudi tam, kjer je medonosnih čebel veliko.

V Sloveniji je bilo doslej najdenih 565, v Evropi 1.965, na Svetu okrog 20.000 vrst čebel.

Zaradi sprememb v okolju bo zanesljivost opraševanja v prihodnosti vse manjša. Ponekod po svetu se že soočajo s krizo opraševanja. Medonosna čebela divjih opraševalcev ne more nadomestiti, zato ukrepi za varovanje medonosne čebele za ohranitev pestrosti opraševalcev ne zadoščajo. Zaradi podnebnih sprememb, ki se kažejo tudi kot neugodno vreme v času cvetenja, ko medonosna čebela lahko povsem odpove, bo v prihodnosti vloga divjih opraševalcev še večja. Zlasti čmrlji so na primer dejavni tudi v dežju, mrazu in vetru. Poleg čmrljev so najpomembnejše divje čebele, čebele samotarke (v Sloveniji je bilo najdenih 565 vrst), pogostejši opraševalci so še muhe in metulji, v manjši meri pa nekateri hrošči in ose. Za zanesljivo opraševanje in s tem povezano stabilno pridelavo in ohranjanje biotske raznovrstnosti je zato ključnega pomena ohranjanje pestrosti opraševalcev.

BeFunky sample 69 1

Vse večja ogroženost čebel
V zadnjem času so čebele vse bolj ogrožene, to potrjujejo tudi nedavna poročila svetovno priznanih organizacij (poročilo Združenih narodov, poročilo Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN), poročilo nevladne okoljske organizacije Greenpeace). IUCN poročilo iz leta 2015, ki je opravilo prvo celostno oceno evropskih čebeljih vrst, navaja, da skoraj 10 % čebel grozi izumrtje, dobrih 5 % jih je verjetno ogroženih, za skoraj 57 % vrst pa sploh nimamo podatkov.

Množično izginjanje čebel, se je pojavilo v večjem obsegu leta 2004 v Kaliforniji. Od takrat naprej se čebelarji v ZDA srečujejo z zelo visokim izgubami čebel preko zime, kar jim povzroča veliko gospodarsko škodo. Izgube čebel v ZDA so bile v letu 2017 33 %.

Izginjanje čebel se je pojavilo tudi v Evropi. Razlike med posameznimi državami in posameznimi prezimitvami čebeljih družin so zelo različne, v povprečju je leta 2016 propadlo 12 % čebeljih družin.  

BeFunky sample 71 1

Če se bo izginjanje čebeljih družin v Evropi nadaljevalo in celo naraščalo, lahko to privede do zloma gospodarstva, ogroženo pa bo tudi naše zdravje in dobro počutje.

Študija objavljena v reviji Lancet predvideva, da bo zmanjšanje uživanja sadja in zelenjave zaradi podnebnih sprememb, ki vplivajo tudi na opraševalce, do leta 2050 povzročilo dvakrat več smrti kot lakota in podhranjenost.

Zato, skrbite za naravo, čebele in tako boste skrbeli za vse nas!

Kako enostavno lahko naredite ogromno za čebele pa si preberite tu: (KLIK)

Prikaži Več

Podobni članki

Preglej tudi
Close
Back to top button