Velikonočni ponedeljek

Velikonočni ponedeljek je dan za obiske, ko birmanski botri obdarujejo svoje varovance. Poleg tega velja, da naj bi na velikonočni ponedeljek zunaj lahko hodil bos, pa se ne bi prehladil.

Če je za velikonočni ponedeljek znano, da je namenjen obiskom, je manj znano, da je prav današnji ponedeljek značilno tudi, da je čas za igre s pirhi. Te so namreč velik del velikonočnih navad v Sloveniji. Najbolj znane igre so sekanje in zbijanje pirhov, pa tudi valicanje (trkljanje pirhov ob pirh, po grabljah ali po perivniku).

Pri trkanju (turčanju) tekmovalca trkata pirh ob pirh – špico (ozki vrh pirha) ob špico ali peto (širši vrh pirha) ob peto. Komur se pirh razbije, ga izgubi. Zmagovalec je tisti, ki ubije več nasprotnikovih pirhov. Za igro so izbirali jajca s trdno lupino. Prepoznali so jih po zvoku, ki je nastal, ko so z jajcem potrkali po zobeh. Pri igri je prihajalo tudi do goljufij. Tako so npr. večjo trdnost jajca dosegli tako, da so ga izpihali in napolnili s smolo.

Pri trkljanju (rolkanju, valičanju) tekmovalci pirhe spuščajo po klančini, največkrat po nekoliko nagnjeni deski, in skušajo zadeti jajca sotekmovalcev, ki ležijo na tleh. Če tekmovalčev valeči se pirh zadane nastavljenega, je zadeti pirh njegov. Zmagovalec je tisti, ki zadene največ pirhov.

Pri ciljanju (sekanju, zbijanju, šicanju) pirhov tekmovalci mečejo kovance v pirh. Dogovor med tekmovalci določa, ali mora kovanec prebiti lupino in obtičati v pirhu, se skriti pod lupino ali na drugi strani pokukati iz lupine. Pirhe, ki so jih ciljali, so položili na tla, na podstavek ali pa so jih držali v roki. Igralec dobi pirhe, ki jih uspešno preseka, v nasprotnem primeru pa mora dati soigralcu kovanec. Ponekod so ciljali tudi pomaranče in redkeje jabolka.