Spoznajmo naravo: Kozača
Kozača (znanstveno ime Strix uralensis) je srednje velika sova iz rodu Strix, ki živi v Evropi (razen njenega zahodnega dela) in celotni Srednji Aziji do Daljnega vzhoda.
Po videzu nekoliko spominja na lesno sovo, vendar je mnogo večja od nje in ima svetlejše perje. Gnezdi v duplih, vrhovih odlomljenih dreves ali zapuščenih gnezdih drugih večjih ptic v starih, sklenjenih gozdovih, redkeje pa tudi na primernih mestih v stavbah ali skalovju.
Slovensko ime je tej sovi dal Fran Erjavec, saj ga je njeno oglašanje spominjalo na kozje meketanje. Podobno se oglaša tudi velika uharica.
Populacija kozač v Sloveniji je velika in predstavlja 5 odstotkov celotne evropske populacije te vrste, ki živi v starejših gozdovih tako na višjih kot nižjih legah. Strokovnjaki ocenjujejo, da pri nas gnezdi od 700 do 1200 parov. Ob rednem spremljanju gnezdenja in populacije sov so strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za biologijo v eni od gnezdilnic srečali sovo kozačo, ki so jo obročkali že leta 2007. Ob tem so potrdili, da gre tako za do sedaj najstarejšo znano sovo in kozačo pri nas.
Samico kozače, ki ima številko obročkanja 27046, so prvič srečali v gnezdilnici na Krimu leta 2007. Strokovnjaki so takrat ocenjevali, da je stara približno 3 leta, saj sove prično z gnezdenjem v 3. do 4. letu starosti. Kasneje so se z omenjeno sovo srečali še v letih 2008 in 2017 ter letos (2021), ko vali kar 6 jajc (povprečje je od 2 do 3 jajca). V njenem 17-letnem življenju so tako zabeležili štiri gnezdenja, v katerih je znesla kar 17 jajc.
Samice kozač ne gnezdijo vsako leto. V veliki meri je gnezdenje odvisno od fizičnega stanja samice (preživetje zime). Od tega je odvisno tudi število jajc, preživetje mladičev pa od trenutne količine malih sesalcev. V letih ko je malih sesalcev malo, je tudi gnezdenje sov skromnejše. Ko pa število malih sesalcev naraste, ti. mišja leta (npr. 2008, 2012, 2017 in 2021), tudi sove gnezdijo v večjem številu in z večjimi legli. Po mnenju strokovnjakov je kozača št. 27046 zelo varčna in gnezdi le v dobrih letih, slabša leta pa izpušča (gnezditvena leta kozače št. 27046 so bila 2007, 2008, 2017, 2021).
Kozače za gnezdenje izbirajo starejša drevesa. Gnezdijo v duplih ali na polomljenih deblih starih dreves in v starih gnezdih večjih ptic. Gnezdijo od marca do junija. Za gnezdo in mladiče skrbi samica, medtem ko samec lovi hrano. Sova, ki je aktivna predvsem ponoči, pa je v času gnezdenja aktivna tudi podnevi. V tem času samica aktivno brani svoje leglo in je v bližini gnezda še posebej napadalna. Da je tudi kozača št. 27046 zelo zaščitniška do mladičev je potrdil Al Vrezec z Nacionalnega inštituta za biologijo, ki vodi raziskavo in se je s sovo že večkrat pobližje srečal.
