Duhovniki in…

 Dva duhovnika se odločita, da gresta na Havaje. Trdno sta bila 

 prepričana, da bosta počitnikovala v civilnih oblačilih, da jih tako 

 ne bo nihče prepoznal. Takoj, ko je letalo pristalo, sta oddivjala v 

 trgovino z oblačili in si kupila noro dobre hlače, srajce, sandale in

 sončna očala. Naslednje jutro sta la na plažo oblečena v svoja nova

 oblačila, ki so kar bodla v oči. Sedela sta na barskih stolih v lokalčku

 ob obali in ob bogato obloženem koktejlu uživala na soncu ter opazovala okolico.

 Mimo je pristopicljala čudovita blondinka v krpicah bikinija, ki so 

 komaj zakrivale njene obline. Namenila se je direktno proti njima. 

 Nista si mogla pomagati, da ne bi buljila vanjo.

 “Dobro jutro oče, dobro jutro oče” je pokimala in pozdravila vsakega 

 posebej. Oba sta bila začudena. Kako hudiča je vedela, da sta 

 duhovnika? Naslednji dan sta sla nazaj v trgovino in si kupila se bolj 

 kričeča oblačila. Prav gotovo sta bila najbolj vidna na celi plazi.

 Spet sta posedala v lokalčku, in glej ga zlomka, prikoraka tista 

 blondinka od prejšnjega dne. Vesela sta bila, da sta nosila očala, saj 

 so njune oči, kar stopile iz jamic.

 Spet ju je vljudno pozdravila, vsakega posebej in se jima rahlo 

 priklonila. Eden od duhovnikov se je opogumil:”Samo trenutek, mlada 

 dama. Midva sva duhovnika in ponosna sva na to.

 Toda kako zaboga ste vedeli, da sva duhovnika?” “Oče, saj to sem jaz, 

 sestra Angelca.”