Za nami je topla in mokra zima.

Po čem si boste zapomnili letošnjo zimo? Da smo ostali doma, v svoji občini, regiji. Da prav veliko zimskih lepot na smučiščih in sankališčih, pa tudi sprehajališčih, nismo videli. Škoda, ker snega je bilo veliko. Zima, ki je za nami, je bila celo med najbolj namočenimi v zadnjih 60 letih.

Zima je bila sicer nadpovprečno topla in kot rečeno tudi nadpovprečno namočena, le sonca je bilo manj kot je zimsko povprečje. Odklon temperature zraka je na državni ravni znašal dve stopinji, kar uvršča zimo med sedem najtoplejših od leta 1961, kazalnik višine padavin pa med osem najbolj namočenih.

V gorah je resda bilo veliko snega, v nižinah torej veliko dežja, februarja pa celo nekaj temperaturnih rekordov. Klimatologi Agencije za okolje (Arso) pa so zdaj obdelali še podrobnejše podatke glede meteorološke zime, ki se je z marcem končala.

Nadpovprečno topli so bili vsi meseci zime, le januar je bil na severozahodu hladnejši od dolgoletnega povprečja. Največji odklon na ravni države je bil februarja (3,4 stopinje Celzija), decembra 2020 je znašal 1,8 stopinje, najmanjši pa je bil januarja (0,8).

Do zdaj je bila najtoplejša zima 2006/07, z odklonom 3,6 stopinje Celzija, od letošnje zime 2020/21 pa so bile toplejše še zime 2013/14, 2019/20, 2000/01, 1997/98 in 2015/16. Lanska zima je bila tretja najtoplejša od leta 1961, na državni ravni pa za dobro stopinjo toplejša od letošnje, našteva Arso.

Sonca pa res nismo imeli veliko

Kazalnik trajanja sončnega obsevanja je bil na državni ravni 85 odstotkov dolgoletnega povprečja, kar letošnjo zimo uvršča med 20 najmanj osončenih od leta 1961

Dolgoletni niz meritev v Sloveniji kaže v zadnjih desetletjih na ogrevanje ozračja pri tleh. Na ravni Slovenije znaša linearni temperaturni trend za zimo od leta 1961 okrog 0,4 stopinje na desetletje. V zadnjem desetletju se je ta trend zvišal ter se približal trendoma za pomlad in poletje.