Že 60 let nismo imeli takšnega maja
Pa smo vendarle zakorakali v junij in se tako obnaša tudi vreme. Za letošnji maj pa že lahko rečemo, da takšnega nismo imeli že 60 let. Letošnji maj je bil zagotovo najbolj nenavaden mesec letošnjega leta, verjetno bo tudi ostal najbolj nenavaden, glede na to, da močno odstopa tako po padavinah kot po temperaturi.
Tudi meteorologi so z zbranimi podatki ugotovili, da je bil maj zelo namočen. Še posebej v zahodnem oziroma severozahodnem delu države, kjer je ponekod padlo več kot 500 milimetrov dežja. Povprečje za maj je sicer pod 200 milimetrov dežja. Na ravni celotne države je bila količina padavin v minulem maju več kot dvakratna glede na dolgoletno povprečje in vse kaže, da je bil to najbolj namočen maj v zadnjih 60 letih, je povedal klimatolog na Agenciji RS za okolje (Arso) Gregor Vertačnik.
Se vam je zdelo, da je maj tudi nenavadno mrzel? No, bil je celo nekoliko toplejši od tistega leta 2019, ki je bil skoraj tri stopinje hladnejši od dolgoletnega povprečja. Letošnji odklon od tega povprečja je dve stopinji. Takšen maj, po temperaturah je bil leta 2004. Letošnji maj je tako eden od treh najhladnejših majev po letu 1991, ko je bil maj najhladnejši v zadnjih 60 letih, je povedal Vertačnik.
No, če je bila že zima obdarjena s snegom, je bilo tako tudi spomladi. Na Krvavcu so imeli, kljub vsem korona omejitvam letos celo 123 smučarskih dni, na Kaninu se še vedno smuča. Nad 2000 metri je bilo nenavadno veliko snega pravijo meteorologi. Na Kredarici je skupno merjeno zapadlo več kot štiri metre snega, tako da je konec maja snežna odeja dosegla višino 520 centimetrov, kar je največja vrednost za konec maja v celotnem merilnem obdobju od leta 1971, ko imamo primerljive meritve. Hkrati je to tudi največja višina snežne odeje v letošnji snežni sezoni.
To je poleg leta 2019, ko je bil višek snežne sezone zadnji dan maja, tudi drugi najkasnejši datum v letu z največjo višino snežne odeje. Običajno na Kredarici največ snega izmerimo aprila, včasih tudi marca ali še prej, pa tudi v začetku maja, zelo redko pa sredi maja in še kasneje, je izpostavil Vertačnik.
In če lahko čebelarji pričakujejo katastrofalno sezono, najprej pozeba nato pa dež, kar pomeni da paše za čebele praktično ni. Enako slabo je na poljih, saj nizke temperature in dež nista dobro vplivala na razvoj rastlin. April in maj sta vegetacijska meseca in v teh mesecih je za “eksplozijo potenciala vegetacije” nujno potrebna primerna temperatura, je poudarila agrometeorologinja na Arsu Andreja Sušnik. In razvoj rastlin zamuja za kakšnih 10 dni.
