61 let bralne značke
Radi berete? Že od nekdaj? 61 let mineva od ideje in tudi začetkov gibanja, ki je spodbujalo branje v šolah po takratni Jugoslaviji. In če ste pridno brali, ste vsako leto lahko dobili tudi značke, Levstikove, Prešernove, Aškerčeve…imate še kakšno doma?
Bralna značka je danes vsem dobro poznano slovensko kulturno gibanje in prostovoljna prostočasna dejavnost, ki predšolske in osnovnošolske otroke, srednješolce in odrasle z raznimi programi in akcijami spodbuja k branju.
Bralno značko sta leta 1961 na prevaljski osnovni šoli ustanovila pisatelj Leopold Suhodolčan in profesor slovenskega jezika Stanko Kotnik. Srečanja s številnimi literati in pogovori o prebranih knjigah so učence le še spodbudili k branju, podelitev bralnih značk pa je veljala za pravi slavnostni dogodek v kraju. Prva značka je bila podeljena na Osnovni šoli Franjo Golob na Prevaljah.
Pisatelj Primož Suhodolčan, sicer sin začetnika bralne značke, je povedal: “Polde Suhodolčan ni bil samo oče, ampak je bil tudi moj prvi mentor. In še danes se spomnim njegovih besed, ko je rekel: branje je sreča, branje je veselje in branje je znanje. In tega se še danes držim. Vedno, kadar preberem kakšno knjigo in odkrivam nove svetove, sem zelo srečen. Vedno, ko kakšno knjigo preberem do konca, sem zelo vesel, ker jo potem dolgo nosim s sabo. In znanja vam, kot veste, lahko se zgodi kar koli, ne more nihče vzeti.“
V letu 2002 se je Bralna značka organizirala kot samostojno Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, njen program pa je še vedno del nacionalnega programa Zveze prijateljev mladine Slovenije in ima kot tak marsikje po Sloveniji močno organizacijsko in finančno zaslombo pri društvih ali zvezah prijateljev mladine. V strokovnem smislu gibanje od vsega začetka vodijo mentorji po šolah (od devetdesetih let dalje tudi po vrtcih in knjižnicah) – njihovo delo z mladimi je temelj Bralne značke.
Bralna značka spodbuja prostovoljno branje v prostem času. Ves čas se razvija kot dopolnilo k pouku slovenskega jezika in književnosti ter dejavnostim (šolske) knjižnice, hkrati pa je kot obšolska/interesna dejavnost lahko svobodnejša, bližja otrokom in mladim, in tako uspešnejša pri oblikovanju bralcev za vse življenje. Vseskozi se močno vključuje v strokovna in družbena prizadevanja, da bi se dvignila bralna pismenost posameznikov in družbe v celoti.
Bralna značka (na splošno ali določena spominska bralna značka z imenom po pisatelju) se najbolj množično dogaja na osnovnih šolah v Sloveniji, v tovrstno branje se vključuje okrog 70 % osnovnošolcev. V zadnjih petindvajsetih letih se po slovenskih vrtcih in splošnih knjižnicah zelo širi predšolska bralna značka, ki spodbuja predvsem starše, da berejo svojim otrokom v predšolskem obdobju. Bralna značka v srednjih šolah pa običajno deluje v obliki bralnih klubov. Za bralno značko berejo tudi slovenski otroci v slovenskem zamejstvu in na nekaterih območjih v slovenskem zdomskem/izseljenskem prostoru.
Najnovejši nacionalni program Bralne značke je program Medgeneracijskega branja, ki v slovenskem kulturnem prostoru živi v različnih oblikah in spodbuja povezovanje in sodelovanje različnih generacij ob branju. Ocenjujekp, da v vseh programih vsako leto sodeluje okrog 140.000 otrok, ki berejo. Samo v osnovnošolskih programih jih vodi več kot 7.000 mentorjev (učiteljev, vzgojiteljev in knjižničarjev).
Oblike motiviranja za branje so zelo različne, mentorji jih prilagajajo objektivnim možnostim, predvsem pa interesom in željam mladih bralcev: pogovori o knjigah, bralni klubi, projektno delo, literarne uganke, kvizi, srečanja s književniki in drugimi ustvarjalci, povezanimi s knjigo, branjem, sodelovanje pri literarnih ali šolskih glasilih ipd.
Bralna značka je nosilka številnih priznanj, leta 2011 je ob 50-letnici delovanja prejela zlati znak Republike Slovenije. Od 21. marca 2019 je Gibanje Bralna značka vpisano v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine. Leta 2020 je Društvo prejelo nagrado Slovenske sekcije IBBY za izjemne dosežke na področju promocije mladinske književnosti in branja. Društvo je član Zveze evropskih bralnih društev: FELA – Federation Of European Literacy Associations.
