Martinov lulček….

Martinov lulček je kot metuljček,
je kot metuljček sredi trav.
Ko bo zrasel ta mali lulček,
postal bo velik kot Triglav.

70 let je že z nami Andrej Šifrer! Avtor številnih ponarodelih skladb danes praznuje 70 let. Na glasbeno sceno si je pot nenamerno vtrl leta 1977, ko je ustvaril pesem Zoboblues, v svoji karieri pa je izdal več kot ducat plošč.

Kdo ne pozna kar ponarodelih pesmi, ki jih je v svoji bogati glasbeni karieri ustvaril Andrej Šifrer. Vse manj je lepih gostiln, Ko zvonovi zapojo, Lepa dekleta, Ostani z nami, Šum na srcu, Stoj Marija, Gorska roža….Ni in ni konca. Ko zaslišite njegovo pesem, si jo že prepevate kajne? Ja, uspelo mu je to, kar si večina glasbenikov le želi. Postati in ostati večen….in za to skrbijo njegove viže.

Nobenemu posamezniku v zgodovini slovenske glasbe ni uspelo prodati čez štiristo tisoč plošč in kaset in nič ne kaže, da se bo pojavil podoben kaliber. Vse to govori v prid temu diplomiranemu pravniku, kitaristu, šaljivcu, ljubitelju življenja, popotniku, poetu, smejaču in sanjaču. Take zgodbe si za svoje življenje verjetno ne bi znal izmisliti niti on sam.

KRONOLOGIJA: (vir Sifrer.com)

1. maja 1952 – Rojen, ne ustvarjen, enega bistva z očetom. Stražišce pri Kranju je njegov dom, okolje igrišče, šola, prijatelji in okno v svet. Ko skozi to okno gleda proti Karavankam se mu je zdi, da mora za hribi obstajati še večji svet in takrat postane radoveden. Kaže, da ga bo tisto, kar je za naslednjim hribom mikalo, dokler bo živ.

1969 – Čas Woodstocka v Ameriki, v Stražišcu pa se mladina zbira na tribuni stadiona in kasneje pri Žonu v stanovanju, kjer se rodi prva zasedba, v kateri nastopa Andrej – Ajvar & Co. Prvi nastop je v spalnici, v času maminega popoldanskega “šihta”. Ker skupini manjka pesmi, Andrej vsak teden napiše po eno. Čeprav nobena od njih ni posneta, so pesmi iz tega obdobja za “tribunaše” še vedno najboljša glasba, ki jo je kdajkoli napisal. Obiskuje srednjo sanitarno šolo v Ljubljani.

1971 – Ker zna prijeti E mol, dobi mesto kitarista in pevca v šenčurski skupini Tektiti in z njimi nastopa naslednja tri leta na plesiščih po Gorenjski. Obiskuje prvi letnik pravne fakultete v Ljubljani.

1974 – Zbliža se z Marijo Rožnik, študentko istega letnika, in kasneje življenjsko sopotnico.

1975 – TV Ljubljana in urednica Katarina Lavš ga povabita k sodelovanju pri oddaji Pisani svet, kasneje pa se izkaže, da so to tri oddaje, kjer Andrej zabava otroke na počitnicah. V studiu 14 ljubljanskega radia posname svojo prvo pesem Galebi in povsem nenadejano se tam pojavi gospod Urban Koder, ki zardelega študenta prava povabi k sebi na klepet. Iz tega pa se rodi nastop v TV oddaji na Silvestrovo 1976. Ob spremljavi kitare zapoje pesem Zoboblues, posnetek pa odstopijo tudi radiu, ki ga uvrsti v svoj nič hudega sluteč program.

1976 – Jure Robežnik, takratni direktor Založbe kaset in plošč, nekega jutra vstane z desno nogo in sliši na radiu pesem polno bolečine o fantu, ki se je zaljubil v svojo zobozdravnico. Svojemu uredniku Ivu Umeku naloži breme iskanja in ta po nekaj nesporazumih končno odkrije pravega. Ime mu je Andrej Šifrer, a ta o pevski karieri ne razmišlja, saj je pred njim diploma in pravniška prihodnost. Še ena od šal, ki si jih privošči življenje. Andrej je menager Aleksandra Mežka in mu pomaga organizirati turnejo po Sloveniji, za plačilo pa mu Mežek odstopi svoja dva glasbenika, ki rodita tri posnetke v studiu 14, kjer gumbe obrača Zoran Ažman, Aleksander Sašo Mežek pa je producent.

1977 – Na začetku tega leta izide plošča ZOBOBLUES. Poleg naslovnega komada sta tu še Bil sem mlad in Grenko vino. Promocija plošce je “pri Mikiju” v klubu PEN v Ljubljani. Takrat zbeganega Gorenjca ljubljanski imenitniki prvič vidijo pri delu. Prve njegove fotografije, ki obkrožijo Slovenijo, ga pokažejo kot kmeta z vilami v eni roki z drugo drži konja za povodec. Večina je prepričana, da je kmetovalec, ki se ljubiteljsko ukvarja s pisanjem pesmi.

30. junija diplomira na pravni fakulteti v Ljubljani in profesor Goričar, sociolog, ga v svetlo prihodnost pospremi z besedami: “No, pa smo naredili še enega robota.” Andrej Šifrer ni delal kot pravnik niti dneva v življenju in se je izognil robotizmu. Trdi, da od vseh šol in izpitov, ki jih je naredil v življenju, uporablja samo vozniškega.

Oktobra odide v London snemati prvo ploščo MOJ ŽULJ, ki jo, ob skromni denarni podlagi, s producentom Daveom Cookom snemajo ponoči, da so stroški nižji. Angleži se prično učiti varčnosti od Gorenjcev.

1978 – 8. januarja je v Mestnem gledališču prvi veliki ljubljanski nastop Andreja Šifrerja in karte so razprodane nekaj dni vnaprej. Temu koncertu je priča tudi njegov oče, ki se ne more načuditi, kaj ljudje vidijo na tem. 11. januarja obleče vojaško suknjo in jo nosi do 20. decembra tega leta. V maju izide MOJ ZULJ, ki proti pričakovanju postane uspešnica in dokaj moteča plošča za prihodnost, saj mu kar naprej mečejo pod noge poleno na katerem piše: “Tako dobre plošče ne boš nikoli več posnel!”

1979 – Zgodbe iz sivoolivne dobe zlije v sod z naslovom OD ŠANKA DO ŠANKA in promovira zadevo na splitskem festivalu, kjer ga katastrofalno ozvočenje povsem uniči. Pesmi so v srbohrvaščini, torej v jeziku za katerega nismo vedeli, da ne obstaja. Ob promociji mu pomagata Dave Cooke in Bill Thorpe, s katerima v studiu Akademik posname štiri pesmi, ki izidejo na dvojni mali plošči: Vse manj je dobrih gostiln, Moj oče, Debeluhi in Moja dama.

1. junija se zaposli kot urednik licenčnih izdaj pri ZKP RTV Ljubljana.

30. junija se rodi njegov moški prvenec Martin in nedolžnemu otroku se niti sanja ne, kaj bo sprožil s svojim imenom in tricentimetrskim moškim podaljškom. 

1980 – Andrej Šifrer je najbolj vplivna osebnost na zabavnoglasbenem odru. Na festivalih ne tekmuje, ker je prepričan, da se glasbo ne da meriti po kriterijih, ki obstajajo v športu, zato se pojavlja le v šansonskem delu festivala. Ob koncu avgusta s prijatelji organizirajo turnejo po triglavskih kočah, kar zabeleži tudi oko kamere in se pojavi kot Pop godba na najvišji ravni, katere urednik je Stane Sušnik.

27. novembra priveka na svet še eno nič hudega sluteče bitje, mala punčka z imenom Eva, katere rojstvo pospremi Andrejev oče z besedami: “Uboga Eva, ubogi otrok, ker ima takega očeta.!”

1981 – V juniju začne snemati do takrat najbolj obsežen glasbeni projekt, dvojni album z naslovom IDEJE IZPOD ODEJE. To je edina njegova velika plošča, ki je bila posneta v slovenskem studiu (Tivoli), čeprav z angleško ekipo in njihovim tehnikom. Dave Cooke pripelje fante s katerimi so bili na ameriški turneji kot spremljevalna skupina Cliffa Richarda. Plošča je ob izidu prava senzacija in so jo kot prvo v slovenski zabavni glasbi prodali v več kot 100.000 izvodih.

V Stražišču pri Kranju organizira prvo Otroško republiko na svetu z imenom ŽIV ŽAV in s pesmijo Martinov lulček, ki postane himna v vrtcih, postane ljubljenec otrok. Te predstave se do današnjih dni ni otresel. Prireditev je vsako leto v desetih privabila med 10 000 in 15 000 ljudi na travnik pod Šmarjetno goro. ŽIV ŽAV je imel veliko posnemovalcev, kar si je Andrej šteje v čast. Nosilna novoletna oddaja se imenuje Gostilna Šifrer.

V organizaciji Veletona iz Velenja gre Andrej na turnejo in v enem mesecu odigra 38 (osemintrideset) razprodanih koncertov. Novembra in del decembra je na turneji po Nemčiji, Franciji, Belgiji in Nizozemski.

1982 – V začetku leta gre spet na razprodano turnejo in po nadaljnih 36 (petintridesetih) koncertih “pokrije” celo Slovenijo. Utrujenost se kaže v zmanjšani kreativnosti, čeprav je nesporno št. 1 v slovenski zabavni glasbi. Zdelo se je, da ne more narediti napačnega koraka, ljudje so ga imeli radi.

1983 – Nov producent ter nova plošča Dean Klevatt in Nove pravljice za otroke in upokojence. Pesem Penzionisti razdeli slovensko javnost in eni se nanj jezijo, češ da žali upokojence, drugi se jim smejijo in branijo Andreja. Stvari začno dobivati politične prizvoke, zato Šifrer ne odgovarja na izzivanja in ne daje izjav in intervjujev. Zanj je to koristno obdobje, saj lahko loči zrnje od plevela, prave prijatelje od namišljenih.

18. junija se odpelje na turnejo s konji in vozovi, ki se prične v Stražišcu, pelje prek Komende, Črnivca v Gornji grad, od tam v Mozirje, naprej v Velenje in se konča v Mislinjah. Turnejo snema Rudi Klarič, vendar te oddaje še nismo videli. Andrej se druži s prijatelji smučarji, najbliže sta si z Juretom Frankom.

1984 – Koncerti in turneje se nadaljujejo, vendar snemalni molk traja do leta 1990. Posveti se bolj zemeljskim opravilom, gradnji hiše in gostilne. Na olimpijskih igrah v Sarajevu igra za tuje povabljence slovenskih podjetij in z Juretom Frankom stavita za medaljo. Vrednost stave je eno pivo, ki ga Jure dobi z besedami: “Za pir se je pa splačalo potrudit!”.

1985 – Odmeven nastop v mestu St. Andre blizu Budimpešte v oddaji Zlata vrtnica, kjer v družbi vzhajajoče zvezde svetovnega popa Avstrijca Falca pobere največ odobravanj evropske publike. Nekaj dni po prihodu iz Madžarske umre njegov veliki prijatelj France Šifrer – Andrejev oče,
1. avgusta odprejo Gostilno Pri Šifrerju v Kranju. Koncertov in medijskih pojavljanj je vse manj, Šifrerja zamenjajo drugi in pade v rubriko legende ali “Nikoli več jih ne bomo videli”.

1988 – 1. januarja prekine delovno razmerje s Založbo kaset in plošč ter podpiše pogodbo o sodelovanju z angleško družbo Bad Ming Ton, prek katere se poveže z uspešnežem Petom Watermanom in njegovo firmo PWL, s katerimi uspešno sodeluje v naslednjih dveh letih. V reviji STOP se vsak teden oglaša v svojem kolumnu PLASTIC FANTASTIC in nagrajence odpelje v London, kjer se srečajo s svojimi idoli. Po malem spet piše stihe in jih sestavlja v pesmi. Obišče skandinavske dežele, in se spozna s švedskimi stranišci.

1990 – prvič v Združene države Amerike. Jure Franko je takrat že “star” Američan in Japonec, zato Andreja povabi na potovanje, kjer mesec dni počenjata norije po Ameriki, Japonski in Havajih. Odslej te države niso več take kot so bile prej. Ko se razideta, Šifrer odpotuje v Nashville, srce country glasbe, kjer posname posnetke za HITI POČASI. Steve Popovich in Joey Miskulin mu izbereta prvovrstno ekipo glasbenikov, mesto se mu priljubi in mesto vzljubi Andreja. Nazaj pride v upanju, da mu bo kdo hotel izdati ploščo in kaseto, saj na njej naj ne bilo hitov. ZKP RTV Ljubljana je spet hiša, ki si upa in HITI POČASI je do danes najbolje prodajana plošca zadnjega desetletja drugega tisočletja z 90 000 prodanimi izvodi in je trikrat platinasta. Nihče se v tem obdobju še ni priblizal tej številki. Ponovno nastopi, turneje, TV, radio. Vse se začne znova.

1991 – Začetek zalivske vojne počaka v Nashvillu, kjer posname angleške verzije nekaj svojih pesmi, ki kasneje izidejo pod naslovom UNDERGROUND COWBOY. Vojna v Sloveniji za nekaj časa omrtvi glasbeno sceno.

1992 – Ni snemanj, so le potovanja in nastopi. Andrej odkrije še nekaj vasi, kjer še ni igral in jih vriše na svoj zemljevid.

1993 – Potovanje v Združene države in kasneje na turnejo k argentinskim Slovencem, kjer pred navdušeno množico z grozo spozna, da oni znajo več njegovih pesmi, kot on sam. Obisk na nastopih preseže vsa pričakovanja s prijateljem Zdravcem po Buones Airesu, Mendozi in Barillocheju obišceta turistično še Iguasu, od tam pa Brazilijo in Paraguaj. Ob odhodu ju na letališče spremi množica ljudi in ob slovesu so lica orosena. Andrej v Slovenskih novicah natančno popiše to potovanje in čudovite ljudi, ki jih je spoznal v Argentini. Kasneje jim posveti pesem Brazgotine srca.

1994 – Odpotuje na Kitajsko in pride nazaj zaljubljen v Tibet. Pozno poleti dobi signal od irskega producenta in kitarista Desa Moora, da lahko uredi snemanje v oktobru tega leta. Andrej ima nekaj pesmi, Sedem pijanih noci, irsko ljudsko pesem, ki jo je poslovenil Dušan Velkaverh, pa hoče posneti z originalnimi glasbeniki – z Dubliners. To mu uspe in konec leta plošca SEDEM IRSKIH NOCI izide in konca svojo pot v zlati nakladi.

1995 – V marcu in aprilu je na turneji z irsko skupino Stockton’s Wing in od predvidenih devetih nastopov jih zaradi povpraševanja nastane štirinajst v desetih dneh. Irske noči nad Slovenijo je uradni naziv koncertiranja, enega od koncertov pa posname tudi nacionalna televizija in predvaja kot prvi koncert, posnet v živo v sobotnem “prime timeu”. Tako uspešne turneje slovenskega glasbenika v Sloveniji še ni bilo.

Ker Andreja poznamo mislimo, da bo sledil nekajletni premor. Napaka. Fant odide v Ameriko na oddih, se zaplete v taka znanstva, da prične pisati pesmi, poišče studio in jih posname. Sam sebi ne more verjeti, da je v devetih mesecih napisal in posnel material za dve plošci.

20. septembra izide na vseh prodajnih mestih hkrati kaseta in plošca z naslovom ŽIVLJENJE JE DRAG ŠPORT. Na snemanju mu “za hec” v naslovni pesmi in Moji čebeli v refrenu pomaga duo 2 Jurja. To sta Jure Franko in Jure Košir, ki se v pravem trenutku znajdeta na pravem mestu. Producent je Steve Wood, ki zbere ekipo prekaljenih kalifornijskih studijskih mačkov in Andreju se uresničijo sanje, da posname najbolj kitarsko ploščo doslej. Na njej izstopa igranje genialnega kitarista Mikea Hamiltona. V dveh mesecih je kaseta prodana v deset tisoč izvodih in CD v 2500 odtisih in kasneje konča v zlati nakladi. Lahko da je življenje drag šport, vendar je za nekatere hudičevo zanimiv.

1996 maj – Z Juretom Frankom zmedeta Japonce in jim na svojo roko in s pomočjo poševnogledih prijateljev pripravita, Slovenski teden v smučarskem središču Arai. Z ekipo slovenskih glasbenikov, plesalcev, smučarskih demonstratorjev in kuharjev Japoncem pokažejo, kaj je žur in verjamejo, da jih ne bodo več povabili, saj so gostitelji na koncu tedna bolj izmučeni od gostov.

Po koncu predstav Andrej odfrči v Avstralijo, tam nastopi pred Slovenci v Sydneju in po treh dneh že leti naprej v Kalifornijo, kjer obišče prijatelje in se prek Londona ob koncu junija vrne domov.

15. junija se rodi Kora Šifrer in Andrej za nekaj mesecev izgubi glas. Rojstvo deklice je verjetno le izgovor za celonočna popivanja in prepevanja, vendar je dober izgovor.

1997 – Japonci ponovijo napako propadlih civilizacij in se nič ne naučijo iz preteklosti. Še enkrat povabijo Juretovo in Andrejevo ekipo v svoje loge in jih poimenujejo Party Animals. V trgovini “7 11” – noč in dan odprt obrat, kjer prodajajo alkoholne napitke – se občutno dvigne prodaja.

4. april. V 88. letu starosti umre Andrejeva najboljša prijateljica Pavla Šifrer, zato se predčasno vrne iz Japonske in v tem letu ne odide na nobeno daljše potovanje več.

November 97 – Predstavi svojo novo skupino ŠLAFROCK v sestavi Vesna Čobal (violina) Tamara Tasev (viola), Goga Keller (čelo) in Matjaž Glavač (harmonika). Zvok je za naše razmere edinstven, za kvartet in Andreja s kitaro pa je priredbe prispeval Patrik Greblo, ki je brez da bi Šifrer to vedel eden od stebrov nove postavitve Slovenske popevke. Slavko Hren, ki je pri TV Slovenija glavni nosilec ideje napiše Andreju prijazno pismo in s Patrikovo podporo uspe Andreja pridobiti za tisto, proti čemer se je včasih “bojeval”, za nastop v tekmovalnem delu Slovenske popevke.

Prvič izideta na CD plošči MOJ ŽULJ in IDEJE IZPOD ODEJE in sta podprti z nekaj nastopi mlade skupine ŠLAFROCK.

December 97 – V predstavitvi petih novih pesmi Andrej zmaga s komadom ZA PRIJATELJE in se uvrsti v finale 20. junija 98 na Ljubljanskem gradu.

1998 – Na zgoščenkah izideta še OD ŠANKA DO ŠANKA in NOVE PRAVLJICE in z njima se oddolži sedemdesetim in osemdesetim letom, saj so sedaj vse plošče iz tega obdobja dobljive na Cdjih.

Aprila odleti v Združene države kjer 2. maja začne s snemanji plošče ČAKAM. Producent in klaviaturist je spet Steve Wood skoraj vse kitare pa je odigral neponovljivi Mike Hamilton.

Nedokončane posnetke Andrej odnese domov, jih v kranjskem studiu Bar s pomočjo Primoža Grašiča dosname z domačimi zbori, godali, harmoniko in pošlje v Ameriko.

20.junij – Na finalni prireditvi Slovenske popevke na Ljubljanskem gradu Andrej Šifrer s pesmijo ZA PRIJATELJE postane veliki zmagovalec, dobi nagrado publike in strokovne žirije. Pesem postane prava popevka saj jo poje staro in mlado ob izkazovanju prijateljskih čustev.

15. september – izide CD plošča/ kaseta ČAKAM in postane najbolj prodana plošča leta. Do sedaj je prodanih več kot dvajset tisoč izvodov. Pesem ZA PRIJATELJE se pojavi v dveh izvedbah, naslovna pesem ČAKAM pa zavzame vrh Stopove lestvice, kjer ostane pet tednov.

15. oktober – VTV je organizator turneje s skupino Šlafrock na kateri je večina koncertov razprodanih. V tridesetih dneh je “padlo” 22 nastopov in Andrej je spet na vrhu, po 22tih letih prisotnosti v slovenski glasbi. Turneja se zaključi 15. novembra ostanek leta pa nastopa sam razen nekaj redkih predstav s skupino.

1999 – vrstijo se nastopi in snemanje v Slovenj gradcu, kjer počasi a zanesljivo nastajajo posnetki s Šlafrockom za ploščo, ki bo na red za jesensko izdajo. V aprilu posname v Londonu pesem PRIHAJA LEV, pri kateri mu pomagajo gromki glasovi slovenskih smučarskih vaditeljev, ki se vračajo iz svetovnega prvenstva v Kanadi.

2000 – marec – Snema v Londonu pri večnemu prijatelju Daveu Cookeu, kjer posnameta za potrebe radia Prešernovo »Neiztrohnjeno srce«, ki se kasneje udejani v radijskih nadaljevankah in dveh nastopih v Ljubljani in Trstu. Naslov radijske in koncertne produkcije je »Neiztrohnjeno srce« – Prešeren Prešernovem letu na prešeren način –Pevci slovenskega popa v Prešernov spomin.

Vzljubi New Orleans in uživa na festivalu, kjer z Nancyjino pomočjo spozna svojega kitarskega vzornika Davida Lindleya, čudodelnika brenkal, ki je glasbeno oblikoval prve albume Jacksona Brownea.

maj – Preko Los Angelesa in San Francisca v mestece Santa Rosa, kjer ga pričaka na letališču veteran bluesa Charlie Musselwhite, ki je nekakšen pokrovitelj Andrejevih snemanj v studiu ROUTE 44 WEST, ki jih vodi Stuart Blank. Prekaljeni studijski mački se zabavajo ob in po snemanju brez alkohola, saj iz njihovih obrazov sijejo hektolitri:«Mi smo z alkoholom in drogami zaključili, tisti pa, ki niso, jih ni več.«
Sedem novih posnetkov od katerih je Andreju najljubši Heksenšus blues, ki ga posname s prvim blues orgličarjem na svetu Charlijem Musselwhitom.

junij – na Kora party (četrti rojstni dan male princeske) pride ameriška skupine Lake Avenue, pri katerih si prvič seže v roko z Davidom Clarkom(kitara) in Danom Blessingerjem.

julij – blues se mu je kar prilepil in organizira nastop teksaškega soul/blues kitarista in pevca z imenom Eugene »Hideaway« Bridges.

september – poveže se z založbo Dallas in objavi naslednje sporočilo: »Založba Šifco in Dallas Records vas vabita na kozarček in klepet ob izidu nove zvočne slikanice Andreja Šifrerja MUZA MOJ’GA BLUZA(total running time 41 min 41 sec) v četrtek, četrtega dne v tednu 14. septembra ob 14. uri in 14 min v vinoteki na Gospodarskem razstavišču.
Pesem s plošče, ki vzbudi največ pozornosti, je »Ženske, ki pijejo pivo«, saj vzbudi polemike v časopisih in jo nekatere radijske postaje ne vrtijo. Déjà vu, kako znane so Andreju te svete preproščine!
Omisli si skupino, ki ima na vsakem koncertu drugačno ime.

november – z Eugenom »Hideaway« Bridgesom imata promocijsko turnejo po Slovenskih klubih, v Vitinem Caffe Teatru pa 16. novembra posnamejo nekaj pesmi v živo.
Na voljo je video »7 dni za rock & roll«, ki ga posname z mnogo statisti (največ jih je prišlo iz Žabnice) v državni skupščini, kar kasneje sproži poslansko vprašanje.

2001 – april – Na radijske postaje in v tiskane medije pošlje predstavitveno zgoščenko s pesmijo »Ne teptaj mi srca« in dva utrinka, posneta na turneji z Eugenom – »Heksenšus Blues« in »Angel iz Bohinja«.
16. junij – Srečanje Bush + Putin na Brdu. Predvidoma zadnji Kora party z Eugenom in bendom, s katerimi so na turneji po Sloveniji. Newyorški žongler Joey Joey je gost brez opreme, ker je zaradi varnosti letel v Zagreb. Opolnoči izvede svoj show in navduši.Nastopi se redčijo, Andrej izginja iz medijev in redka notica kaže na to, da je še tu.

2002 – Januarja mine 25 let od izida plošče »Zoboblues« in v ožjem krogu prijateljev se ta dogodek obeleži na istem kraju kot pred četrt stoletja. 6. februarja je bilo »pri Mikiju« v klubu PEN precej tistih obrazov, kot pred petindvajsetimi leti.

februar – zoreti začne ideja o pripravi koncertov ob dveh jubilejih:
25 let od izida prve plošče in 50 let od lastnega izida. Dva člana skupine Dubliners sta potrdila prihod in Cankarjev dom je rezerviran.
Osrednji nastop bo v petek, 17. maja v Ljubljani, 18. maja v Mariboru in 19. maja v Kranju.

marec – vse je v znamenju priprav na koncerte in zbira se ekipa. Nekaj jih je blizu pa kasneje odpadejo, drugi prihajajo. Andrej želi pripraviti nastop z vzorniki in prijatelji. Pospešeno pripravlja nove pesmi in nova potovanja.

22 marec – Odpotuje v Dublin, kjer je gost Dublinersev v prestižni oddaji LATE LATE SHOW, kjer s svojimi prijatelji odpoje v slovenščini »Sedem pijanih noči«. Dubsi so zvezde večera in proslavljajo 40 let obstoja skupine.Dva dni kasneje je po osmih letih spet v Westland Studios, kjer s starim dobrim Desom Moorom, Johnom Sheahanom in Eamonom Campbellom snemajo štiri nove pesmi. Des Moore ga prepriča, da posnamejo pesem, za katero je mislil, da ne bo nikoli zagledala luč sveta: That’s Amore, ki v prevodu postane Dec ne more. Ostale tri so Jarčeva hruška, To mi delej in Pesem za Tadejo.

28. marec – Let v London, kjer ga čaka Dave Cooke in naslednji dan položita temelje najbolj funky komadu, ki ga je Andrej kdajkoli posnel »Škripa«!

31.marec – Naprej v Los Angeles, njegov gostitelj pa je David Clark in njegova sestra Bethany, ki čez noč postane Betka. Od takrat jo tudi prijatelji kličejo po slovensko. Dan Blesinger vodi studijske in producentske peripetije in nikomur se niti ne sanja, kakšni glsbeniki bodo v naslednjih treh tednih tlačili parket v MARTINSOUND STUDIOS.

4.april – je pet let od smrti Andrejeve mame Pavle in začetek nove strani v njegovi snemalni knjigi. Dream Team, ki polaga temelje posnetkom je sledeč: Michael Jerome (bobni), Glen C.Holmen (bas), Grant Geisman (akustična kitara), Caleb Quaye (električna kitara) in Rique Pantoja (klavir). Dan in David producirata.

1. maj 2002– uradno dopolnil petdeset let! Oh! shit, a že?…

…In zadnjih 20 let? Po zgodbe bo treba na koncert, ki bo septembra! Ampak priznajte…malo smo kar pozabili, kako veliko ime je Andrej Šifrer kajne?
.