NostalgijaZanimivosti

Dan žena 111 let kasneje

Ne gre le za šopek rož. Pa tudi ne za poljub. Ali pa za čokolado. Gre za veliko več, kar nosi v sebi današnji praznik. 

image00008 3


Zakaj? Ker je dan, ki opozarja, da ženske svojih pravic nimajo tako dolgo in da le te tudi niso bile in še vedno niso kar samoumevne. 


Kako drastično je epidemija zarezala v življenja žensk v Evropski uniji (verjetno drugje ni nič drugače ali pa je še slabše) zgovorno priča ta tragičen podatek: V Eu vsak teden izgubi življenje zaradi nasilja v družini okoli 50 žensk. Položaj pa so poslabšale še omejitve gibanja, zaradi katerih so bile ženske primorane živeti z nasilnim partnerjem. Samo v Sloveniji so lani nasilni partnerji življenje vzeli 8. ženskam!

Več o tem, kako močno se je spremenilo življenje žensk v zadnjem letu v nadaljevanju, najprej o skok v preteklost, v čas, ko so se ženske še borile za osnovne pravice.

V začetku so ta praznik žensk praznovali 19. marca, kar je predlagala nemška feministrka Clara Zetkin.  Za enakopravnost žensk se je začela bojevati leta 1889, medtem ko je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910.

Prvič so ga praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, takrat torej še 19. marca. Tudi pri nas so ga praznovali, v Trbovljah. 

women pickets

Leta 1908 je več kot 15 tisoč žensk protestiralo v New Yorku, saj so želele višjo plačo in volilno pravico. 8. marca 1913 so ženske po Evropi imele mirovne shode. V Rusiji, Belorusiji, Makedoniji, Moldaviji in Ukrajini je ta dan državni praznik.

Praznik je nastal tudi v spomin na vse ženske (bilo jih je več kot 140), ki so umrle v požaru v newyorški tovarni Triangle leta 1911. 8. marec so pozneje izbrali zato, ker so v New Yorku na ta dan leta 1857 ženske, zaposlene v tekstilni industriji, prvič stavkale.

Mednarodni dan žensk se 8. marca praznuje od leta 1917, saj so se na ta dan začeli protesti v Petrogradu (danes St. Petersburg), iz katerih je nastala komunistična Oktobrska revolucija. 

1024px Frauentag 1914 Heraus mit dem Frauenwahlrecht 1

In kako je bilo pri nas z bojem za enakopravnost žensk? Že leta 1897 je začel izhajati ženski časnik Slovenka, prvo žensko društvo je bilo ustanovljeno leto kasneje. 1906 je kot prva Slovenka doktorirala Marija Urbas in sicer iz filozofije na graški univerzi. 

Prva politična zagovornica žensk v Sloveniji, je bila Slovenska Ljudska stranka, ki je že 15. maja leta 1920 uvedla splošno volilno pravico na občinskih volitvah – volilno pravico so dobili vsi, moški in ženske, ki so bili stari nad 21 let. S tem je bila v Sloveniji prvič uzakonjena splošna ženska volilna pravica. 

Ženske dokončno dobijo volilno pravico in s tem pričetek enakopravnosti leta 1945, ko je uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1974 je bilo zapisano v ustavo SFRJ določilo, da ima vsaka ženska svobodno odločanje o rojstvu otrok, tri leta kasneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov. 

Nova Zelandija je bila prva država, ki je ženskam omogočila, da na parlamentarnih volitvah oddajo svoj glas, to je bilo leta 1893. Ženske so lahko na volitvah nastopile šele leta 1919. Nova Zelandija je leta 1997 izvolila svojo prvo premierko Jenny Shipley.

Epidemija novega koronavirusa in položaj žensk

Epidemija je žal položaj žensk in priborjene pravice precej oklestila. A tudi pokazala, da so ključno vlogo pri boju z epidemijo pravzaprav odigrale prav ženske.

Med 49 milijoni delavcev na področju zdravstna, nege in oskrbe, ki so najbolj izpostavljeni nevarnosti okužbe, je okoli 76 odstkotkov žensk. Največji razkorak je v Latviji, kjer ženske predstavljajo kar 88 ostotkov vseh delavcev v zdravstvu. Najmanjši pa je na Malti, kjer predstavljajo 53 odstotkov. V Sloveniji je med zaposlenimi v zdravstu 80 odstotkov žensk.

20210301PHT98947 original

Poleg tega ženske predstavljajo velik delež zaposlenih v nujnih storitvah od prodaje do varstva otrok. V EU je kar 82 odstotkov blagajničarjev žensk, na področju čiščenja in pomoči na domu pa jih je kar 95 odstotkov.

Ženske predstavljajo velik delež storitvenega sektorja. 85 odstotkov zaposlenih žensk v starosti med 15 in 64 let dela v storitvenih dejavnostih, ki jih je pandemija posebej močno prizadela in se soočajo z ukinjanjem delovnih mest. Omejitve gibanja so prizadele ženske sektorje gospodarstva, kot so varstvo otrok, tajniška in gospodinjska dela. Več kot 30 odstotkov žensk v EU dela s skrajšanim delovnim časom. 

20210301PHT98978 original

Vse to bo treba v letih po koncu epidemije popraviti. Zato današnji 8. marec še zdaleč ni tako samoumeven praznik. In da, roža, čokolada in lepe besede so seveda lepa gesta. A za enakopravnost žensk in spoštovanje pomembnosti nežnejšega spola v družbi bo potrebno še veliko dela. Tudi v Evropski uniji, kjer si radi laskamo, da so ženske pravice najbolj cenjene v svetu.

Člen 23

Enakost žensk in moških

Enakost žensk in moških se mora zagotoviti na vseh področjih, vključno z zaposlovanjem, delom in plačilom za delo.

Načelo enakosti ne preprečuje ohranitve ali sprejetja ukrepov o specifičnih ugodnostih v korist nezadostno zastopanega spola.

Listina EU o temeljnih pravicah
Prikaži Več

Podobni članki

Preglej tudi
Close
Back to top button