Nostalgija

Slovenec, ki so si ga prisvojili Avstrijci

Se spomnite, koliko prahu je dvignila odločitev Avstrijcev, da bodo pri nas postavili tovarno, lakirnico, Magno Steyer? Kaj če bi vam rekli, da se je pravzaprav v Slovenijo vrnilo nekaj, kar je “naše”. Koliko vemo o Slovencu, ki je premikal meje in še danes velja za enega največjih slovenskih izumiteljev? Prvi na svetu je izdelal bicikel z enako velikima kolesoma in razvil 21 tipov avtomobilov! Puhova tovarna je na vrhuncu proizvodnje leta 1912 izdelala 16.000 koles, 300 motociklov in 300 avtomobilov, kar je bilo za tiste čase razmeroma veliko.

puh04

No, današnji 19. julij je datum, ko se spominjamo smrti Janeza Pucha, kot mu rečejo Avstrijci. A mi mu bomo rekli tako kot je, Janez se je pisal Puh. Janez Puh je bil rojen 27. junija 1862 kot sin želarja Franca Puha in matere Neže, roj. Cizerl, iz Oblačeka 79, v občini Sakušak pri Juršincih. Kot najstarejši sin bajtarja z devetimi otroki je moral z devetimi leti od doma in se pri petnajstih letih izučil za ključavničarja. Na izpopolnjevanje je odšel v Gradec in tam opravil tudi vojaščino. Nato se je vrnil domov in si pri očetu sposodil denar ter se vrnil v Gradec. Doma namreč dela ni bilo. V Gradcu je bilo dela veliko, tam je popravljal šivalne stroje in takratne bicikle.

To je bilo v času, ko so iz Združenega kraljestva začela prihajati prva kolesa. Novo prevozno sredstvo ga je zelo zanimalo, zato ga je izpopolnil in v svoji tovarni začel izdelovati zelo dobra kolesa, s katerimi se je uveljavil celo v Združenem kraljestvu in  Franciji. In Janez Puh je kolesarski svet že videl drugače.

A najprej njegovo zasebno življenje: Poročil se je z Reinitzhuberjevo Marijo, sedem let mlajšo hčerjo premožnega meščana in padla je tudi ideja, da bi v njihovem steklenjaku uredil lastno mehaničarsko delavnico. Ob poroki, leta 1889, je dobil tudi obrtno dovoljenje in odprl ambiciozno imenovano Tovarno koles Styria. In že isto leto v njej kot prvi na svetu izdelal bicikel z enako velikima kolesoma. Zamisel o dveh enako velikih kolesih, vgrajenih v okvir s krogličnimi ležaji, z verigo prek pedalov in pogon na zadnje kolo je v njegovi glavi zorela že prej, ko je še delal za drugega mojstra. A izpeljal jo je v svoji delavnici. In tako je Slovenec naredil kolo, kot ga poznamo še danes!

puh48

Njegove Styrie, tako je kolesa poimenoval, so bile pravi hit, četudi so jih lahko kupovali le premožni. In tako so z njimi že kmalu tekmovali na dikrah, kot jih poznamo danes. Znamenita je bila dirka s kolesi od Bordeauxa do Pariza med letoma 1893 in 1895.

Po svetu so seveda že izdelovali kolesa, a takrat je šel razvoj neverjetno hitro naprej. Komaj so sedeli in kolesarili bolj varno in udobno kot kadarkoli, že je komaj uveljavljeno potovalno sredstvo in modni hit začel izpodrivati nov dosežek velikih umov. Kolo z motorjem, da so noge malo počile. Po letu 1903 je priljubljenost kolesarstva, kakor se je bila na hitro povzpela, tudi uplahnila.

Janez Puh je to kolesarsko obdobje izredno dobro poslovno in strokovno izkoristil. Za kolesa je pridobil kar 17 patentov in težko je najti kateri vitalni del, kjer niso bili zraven njegovi prsti in njegova rešitev ali izboljšava.

Leta 1899 je Janez Puh naredil nov velik korak. S tovarnarjem Wernerjem je v Gradcu zgradil veliko tovarno in skonstruiral še svoj bencinski motor. Dve leti pozneje je njegova tovarna kolesa s patentiranim novim motorjem že serijsko izdelovala. A tudi kolesa je Puhova tovarna še naprej izdelovala, povpraševanje je bilo namreč veliko. Puchove licenčne prodajalne koles in motorjev in seveda popravljalnice teh vozil so se širile po monarhiji. V Ljubljani je Puh odprl prvo popravljalnico že leta 1898 na Dunajski cesti 7, kjer je delala naslednja štiri leta, potem pa je tam »trgovino z biciklji in svetili« imel Anton Putrich. Takrat so po Ljubljani še vozili vozovi in fijakerji. Po daljšem preskušanju in izpopolnjevanju mu je uspelo zgraditi motocikel, ki je leta 1906 zmagal na sloviti dirki za pokal Gordon-Bennet in vozil s povprečno hitrostjo 77 km/h.

A tu se Slovenec Janez Puh ni ustavil, ko sta se z ženo peljala po mestu (Gradcu) se je ulilo in Marija je bila povsem premočena. No, pa je padla ideja. Kako izdelati nad motorjem posebno streho. Pa je v prvem letu 20. stoletja je zasnoval in že izdelal svoj prvi avtomobil. Spomnimo, da je znameniti patent za izdelavo avtomobilov v Ameriki Ford pridobil leta 1903. In tako so se Graške gospe precej hitro začele voziti z avtomobili. Do konca življenja je razvil 21 tipov avtomobilov, od avtofijakerjev do poštnih in takih, ki so začeli na stalnih progah prevažati potnike. S svojimi vozili je oskrboval tudi avstrijski dvor. Najbolj mu je uspel tip VIII, ki je med prvo svetovno vojno veljal za najzanesljivejši osebni in sanitetni avtomobil.

Pa je minilo nekaj let in 1909 je Janez Puh patentiral štirivaljni bokserski motor, ki sta ga še desetletja pozneje uporabljala Volkswagnov znameniti hrošč in še bolj kultna Porschejeva 911. Puhu so priznali kar 13 avtomobilskih patentov. 

440px Puch voiturette01

Njegov motor pa se je ustavil na ogledu ene od konjskih dirk v Zagrebu prav na današnji dan, 19 julija 1914. Pokopan je v Gradcu, a za njim so ostali patenti in tovarna. Bil je izjemen človek, mislec in praktik svojega časa. Še do pred kratkim so izdelovali Puchove jeepe. Zdaj je njegova tovarna del koncerna Steyr-Daimler-Puch.

Za vse njegove dosežke najbolje da se obrnete na spletno stran društva, ki ohranja spomin na Janeza Puha: KLIK TU.

Puhov muzej se nahaja v Juršincih na naslovu Sakušak 83. In verjemite, imeli boste kaj videti!

v 010


Prikaži Več

Podobni članki

Back to top button