Velikonočne tradicije po svetu

Dobro jutro na tole velikonočno soboto. Potica, šunka, pirhi…kaj smo pozabili? Hren, pomaranče z butarice, morda celo hostija? Navade se razlikujejo od družine do družine, od regije do regije. A bistvo ostaja enako: Velika noč je najstarejši in najpomembnejši cerkveni praznik.

In kako te praznike praznujejo po svetu? Ja, če se že naše mize tako razlikujejo, kaj šele svetovno praznovanje. 

NORVEŠKA:
V skandinavskih državah ob sončnem zahodu prižgejo velikonočni ogenj. Za Norvežane pa to pomeni tudi selitev ob jezera in morje, kjer imajo svoje počitniške koče. Ta praznični čas je zanje čas kriminalk, filmov o umorih in detektivskih zgodb. Televizijski kanali tako v prazničnem času ponudijo pester izbor napetih filmov. Tudi v knjigarnah se prodaja kriminalnih romanov precej poveča. In trgovine? Ne zgolj čokoladni zajčki. Večji hit so kartoni z mlekom, vrečke s kruhom in celo škatlice piškotov poslikani s stripi, slikami ali kratkimi zgodbami s kriminalno vsebino. 

FINSKA, ŠVEDSKA, DANSKA:
Kaj pa njihovi sosedi?
Finci, Švedi in Danci praznujejo pravo malo noč čarovnic. 

Otroci se na velikonočno soboto oblečejo v čarovnice in od vrat do vrat zbirajo sladkarije v zameno za iz vrbe narejene mucke. Ta vrsta praznovanja je v bistvu mešanica ortodoksne tradicije, ki narekuje blagoslov domov z vrbovimi vejami ter skandinavskega izročila, v katerem osrednjo vlogo ob veliki noči igrajo čarovnice.

Velikonočna pojedina v teh deželah je sestavljena iz lososa (in drugih vrst rib), krompirja, jajc in zelenjave. Sploh jajca so pomemben del tega praznika, pa naj gre za barvanje ali kotaljenje oziroma potiskanje jajc – priljubljena velikonočna igra, ki zabava najmlajše. Otroci spuščajo trdo kuhana jajca po hribu navzdol, zmagovalec pa je bodisi tisti, katerega jajce je prvo na dnu in nerazbito, bodisi tisti, katerega jajce se je zakotalilo najdlje.

ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE:
V Združenih državah Amerike je v dvanajstih zveznih državah praznik že veliki petek. Gneče na cestah, ko gredo Američani na obiske k sorodnikom so tako že ob petkih, banke, trgovine in šole so že na ta dan zaprte. Šolarji imajo teden dni počitnic, v preteklosti pa so imeli celo dva. Ob pirhih je čez lužo zelo priljubljen velikonočni zajček, ki v tem času hodi od hiše do hiše ter otrokom deli darove v obliki sladkarij ter pisanic.

ARGENTINA:
Na jugu, v Argentini, se Carnival začne že 6 tednov pred velikonočnimi prazniki.  Vsaka regija ima svoje običaje, vse pa poteka v znamenju tradicionalnih oblačil, petja in plesa. Na voljo je veliko sadja, različnih vrst sira, slaščic, cvetja, poseben sijaj prazničnim ulicam pa dajejo majhne lučke. 

V državah Južne Amerike je marec tudi mesec trgatev. V provinci Mendoza se La Fiesta de la Vendimia praznujejo kar tri dni skupaj: blagoslovi se vino, izbrana je nova vinska kraljica, vinarji pa brezplačno strežejo rdeče sorte žlahtne kapljice. Praznovanje se zaključi z razkošnim ognjemetom. 

RUSIJA:
Tudi v največji državi na svetu, v Rusiji imajo svoj način praznovanja Velike noči. Edina dovoljena barva za barvanje jajc je rdeča. Pa ne zaradi komunizma, ampak ker le ta simbolizira Kristusovo kri. Pobarvanih jajc ob velikonočnem zajtrku ne smejo razbiti ob trdo površino, temveč jih morajo v celoti olupiti z nohti in jih okrasiti z nekaj barve, da se ob tem ves čas spominjajo Kristusove smrti.

SLOVAŠKA IN ČEŠKA:
Šeškanje na Slovaškem in Češkem
Na velikonočni ponedeljek ‘našeškajo’ ženske s posebnim ročno izdelanim bičem, ki mu na Češkem pravijo pomlázka, na Slovaškem pa korbáč. Sestavljen je iz osmih, dvanajstih ali celo štiriindvajsetih vrbovih vej, ki so ponavadi dolge do dveh metrov, konice pa so okrašene z barvnimi trakovi. ‘Šeškanje’ seveda ni namenjeno povzročanju bolečine in trpljenja – legenda namreč pravi, da je ženske treba našeškati zato, da bodo v naslednjem letu ostale zdrave in lepe. Tradicionalno je lahko bila ženska, ki ni bila našeškana, užaljena, saj je to pomenilo, da ne privlači moških.

Na vzhodnem Moravskem in v nekaterih predelih Slovaške pa so ženske poleg ‘šeškanja’ deležne tudi mokre budnice – moški jih namreč iz spanja zbudijo tako, da na njih zlijejo vedro mrzle vode. Ženske se moškim za storjena dejanja lahko po tradiciji maščujejo naslednji dan, ko smejo nanje zliti vedro hladne vode in s tem je velikonočna bitka med spoloma končana, moški in ženska pa sta si bot.

ŠKOTSKA:
Na Škotskem imajo tudi tako imenovani Maundy Thursday ali sveti torek, ko se slavi dan, ko je Jezus svojim apostolom umil noge. Torek je bil nekoč tudi ‘ovseni dan’, saj so pred stoletji kmetje svoj pridelek, ponavadi oves, metali v morje ter zraven recitirali molitev in prošnjo za rodno zemljo.

NEMČIJA:
V Nemčiji v nekaterih vzhodnih regijah, s slamo napolnijo velikonočna kolesa  (Osterräder) in jih prižgejo ter zakotalijo po hribu. V Zgornji Lužici in v nekaterih lokalnih skupnostih na Bavarskem pa na veliko nedeljo prirejajo velikonočno povorko konj (Osterritt). Moški si nadenejo frak in cilinder ter na slavnostno urejenih konjih odjezdijo po vnaprej določeni poti in pri tem oznanjajo ponovno vstajenje Kristusa.