Korona – virus – karantena
ČLOVEK: JAZ, TI, ON, VSI ŽIVI…
ŠTIRI STE, NE? NE, NE!
VEN – na polje – med žita,
– med krakanje vran,
– med ptičje petje,
– med trave.
OPAZUJ, PRISLUHNI dogajanju okoli sebe!
Išči rdeče cvetove smejočega maka!
KRKA VABI – odzvala sem se vabilu.
Breg – levi breg sem obiskala.
Pisani čolni počivajo ob bregu.
Tu in tam se kakšna riba vrže nad gladino.
LABOD.
Izza grmovja ob bregu se je
prikazal v vsej svoji belini.
Domišljala sem se, da mi pozira.
Vse njegove poze sem ujela v objektiv.
Kaj vse je počel?
– Namakal je glavo, jo stresal,
pomigal je z repom,
– čistil rep in peruti
– povesljal proti toku
– se ustavil – pogledal okoli sebe
– se obrnil in se z dvignjeno glavo
spustil s tokom.
On po vodi, jaz ob nji.
Za ovinkom sva se spet videla.
Ni se več zmenil zame.
Dobil je družbo. Drug ob drugem
sta zaplavala na sredino struge in
se mirno podala proti toku.
Moj pogled ju ni mogel več objeti.
Vrnila sem se med štiri stene.
Stanka Pucko, Cerklje ob Krki, (prostovoljka SzS DU Brežice)
