Koliko ste privarčevali lani?
Današnji dan je svetovni dan varčevanja. 31. oktober je bil za svetovni dan varčevanja določen na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu v Italiji leta 1924. Na tem kongresu je bilo 354 predstavnikov približno 7.000 hranilnic in njihovih podružnic iz 27 držav. Glavni cilj kongresa je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju, zlasti v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah. In kako je danes?
Med najpomembnejše motive varčevanja gospodinjstev v državah evrskega območja sodijo po ugotovitvah Evropske centralne banke: zagotavljanje sredstev za nepričakovane dogodke (kot je bil npr. izbruh pandemije), zagotavljanje dohodka ob upokojitvi, zagotavljanje sredstev za večje nakupe (npr. za dodatna stanovanja, pohištvo, vozila) ter varčevanje za potovanja (dopust), izobraževanja in finančno podporo otrokom ali vnukom.
In kako smo varčevali v Slovenji lani?
Očitno več kot ostali prebivalci evrsokega območja kažejo podatki.
Stopnja varčevanja gospodinjstev v Sloveniji (delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku) je bila v letu 2020 rekordno visoka, 22,6-odstotna (dolgoročno povprečje od leta 2008 do 2020 znaša 13,4 %).
Po zadnjih razpoložljivih podatkih Eurostata so v letu 2020 imeli najvišjo stopnjo varčevanja Nizozemci (24-odstotno), najnižjo Slovaki (10,9-odstotno). Gospodinjstva v Sloveniji so se z 22,6-odstotno stopnjo bruto varčevanja med opazovanimi evropskimi državami uvrstila na tretje mesto, hkrati pa tudi nad povprečje v evrskem območju (19,5 %) in v Evropski uniji (18,7 %).
V letu 2020 se je okrepilo varčevanje gospodinjstev v vseh evropskih državah
Odločitve gospodinjstev o potrošnji in varčevanju so v veliki meri odvisne od njihovega razpoložljivega dohodka. V letu 2020 se je njegova rast tako kot v Sloveniji nadaljevala v večini evropskih držav (podatki so bili na voljo za 15 držav). Glede na leto 2019 se je ta najizraziteje povečal v Litvi (za 8,6 %), zmanjšal pa na Madžarskem (za 5,7 %).
Potrošnja gospodinjstev je v vseh opazovanih evropskih državah v letu 2020 upadla, razen na Slovaškem. Glede na leto 2019 je najizraziteje upadla v Španiji (za 12 %). V preostalih opazovanih evropskih državah se je rast potrošnje zmanjšala v razponu od – 11,0 odstotne točke do – 0,7 odstotne točke. Razlogi so povezani zlasti z oteženimi možnostmi trošenja med pandemijo in z ukrepi za njeno zajezitev. Slovaška je edina država v kateri sta bili v letu 2020 rast potrošnje in rast razpoložljivega dohodka hkrati pozitivni.
Močnejši upad potrošnje in nadaljnja rast bruto razpoložljivega dohodka sta se odrazila v okrepljenem varčevanju gospodinjstev.
Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev se je v letu 2020 povečala v vseh opazovanih evropskih državah. V primerjavi z letom 2019 se je najizraziteje povečala v Luksemburgu (za 9,5 odstotne točke) in v Sloveniji (za 8,9 odstotne točke), najmanj izrazito pa na Madžarskem (za 0,3 odstotne točke) in na Slovaškem (za 0,8 odstotne točke).
Slovenska gospodinjstva so v letu 2020 svoja privarčevana sredstva usmerila predvsem v vpogledne vloge
Vrednost neto finančnega premoženja gospodinjstev v Sloveniji (tj. vrednost razlike med sredstvi in obveznostmi) je bila ob koncu leta 2020 najvišja doslej, znašala je 48,2 milijarde EUR ali 102,8 % BDP. V primerjavi z letom 2019 se je povečala za 12 % ali za 5,2 milijarde EUR.
Finančna sredstva gospodinjstev (gotovina in vloge, delnice in drugo) so konec leta 2020 znašala 63 milijard EUR ali 134,3 % BDP. V primerjavi z letom 2019 so se zaradi izrazitega varčevanja gospodinjstev povečala za 9 % ali za 5,2 milijarde EUR. K temu povečanju so med drugim zaradi okrnjene možnosti trošenja v obdobju pandemije največ prispevale vpogledne vloge.
Struktura finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev se v obdobju pandemije covida-19 v primerjavi s preteklimi leti ni bistveno spremenila. Najvišji delež so v letu 2020 še vedno predstavljale vloge (zlasti vpogledne vloge) in gotovina (49,3 %), sledile so delnice in drug lastniški kapital (29,9 %), zavarovanja in pokojninske sheme (13,1 %), dolžniški vrednostni papirji in druge terjatve (5,6 %) ter posojila (2,2 %).
Taka struktura finančnih sredstev razkriva, da gospodinjstva v Sloveniji ostajajo pri izbiri oblike varčevanja konservativna in nenaklonjena tveganju, saj varna in likvidna sredstva, kakršna so gotovina in vloge, še vedno sestavljajo skoraj polovico njihovega finančnega premoženja. Deleži bolj tveganih naložb, kot so na primer investicijski skladi, vrednostni papirji in izvedeni finančni instrumenti, pa ostajajo razmeroma nizki.
Rast stanovanjskih posojil gospodinjstvom v Sloveniji se je v letu 2020 nadaljevala, njihova zadolženost pa se ni bistveno spremenila
Finančne obveznosti gospodinjstev (posojila in druge obveznosti) so konec leta 2020 znašale 14,8 milijarde EUR ali 31,5 % BDP. Njihova rast je v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 stagnirala (v 2019 je bila 4,2-odstotna, v 2020: 0,1-odstotna). Zlasti dolgoročna posojila (ročnost odplačila obveznosti daljša od enega leta) so se povečala v izrazito manjšem obsegu, kot v preteklih treh letih, in sicer za 101 milijon EUR ali 0,8 % (v 2019 so se glede na leto 2018 dolgoročna posojila povečala za 683 milijonov EUR ali 6 %).
V strukturi finančnih obveznosti slovenskih gospodinjstev še vedno prevladujejo posojila in ta so v letu 2020 znašala 13 milijard EUR ali 88,2 % vseh finančnih obveznosti. Največji delež med posojili so sestavljala dolgoročna posojila (82,4 %), sledili so trgovinski krediti, avansi in druge obveznosti (11,8 %) ter kratkoročna posojila (5,8 %).
Dolg gospodinjstev v Sloveniji (merjen kot razmerje med finančnimi obveznostmi iz posojil in razpoložljivim dohodkom) se je v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 zmanjšal (za 1,4 odstotne točke) in znašal povprečno 43 % (dolgoročno povprečje od leta 2008 do 2020 znaša 45 %).
