Oporoka, kdaj je pravi čas, da se zapiše zadnje želje? 

Razmišljanje o oporoki je za marsikoga neprijetno, saj ta ˝pogodba˝ v splošnem prepričanju velja za zadnjo, pa vendar temu ni čisto tako. V tujini ta listina ne velja za tako velik tabu, kot pri nas. Marsikje oporoko napišejo že mladi, takoj, ko si ustvarijo določeno premoženje ali naprimer vodijo lasten posel. Dobro je, da je dedovanje urejeno iz več razlogov. Oporoka je pravni dokument, s katerim določimo komu bo po smrti pripadlo naše premoženje. Če oseba umre brez da je napisala oporoko, bo o porazdelitvi pokojnikovega premoženja odločalo sodišče, ki bo odločalo po zakonih o dedovanju. Oporoka mora biti napisana v skladu z dednopravnimi pravili, drugače ni veljavna.

V prvi vrsti je dobro, da oporoko napišete zato, da vašim bližnjim prihranite stres, čas in tudi denar. Nemalo je primerov, ko so se zaradi dediščine razdirale družine, z oporoko pa je jasno, kakšna je vaša volja in komu želite dati vaše nepremičnine in premičnine. V zadnjem času ne gre zanemariti področja digitalnih sredstev, v oporki lahko določite osebo, ki bo po smrti skrbela za vaše fotografije, videe, domene in družbena omrežja. Z oporoko lahko določite osebo, ki bo v primeru smrti skrbela za vaše mladoletne otroke in tudi hišne ljubljenčke. 

Kaj je oporoka? 

Oporoka je izjava, s katero se določi, kdo bo po vaši smrti prejel oziroma dedoval vaše premoženje. Oseba, ki napiše oporoko je oporočitelj, oporočni dediči pa so osebe, ki jih oporočitelj določi za dediče. Sodišče se na zapuščinski obravnavi drži zapisanega in ne načina, ki ga določa Zakon o dedovanju. Oporoka je v takem primeru pred zakonom, saj ima zapustnik določeno svobodo pri razpolaganju s premoženjem. Oporoka stopi v veljavo po smrti in nima nobenega učinka dokler je oporočitelj še živ. 

Kdo lahko napiše oporoko in njena veljavnost

Vsebina oporoke je strogo osebna, kaj bo v njej pisalo lahko določi le imetnik premoženja. Oporočitelj mora biti star vsaj 15 let in zakon določa, da mora biti razsoden, razsodnost pa se presoja v vsakem primeru posebej. Da je oporoka veljavna morata biti izpolnjena oba pogoja. 

Zakon določa kako se oporoko sestavi, da je ta veljavna, obstajajo namreč zakonske določbe, ki jih je treba pri pisanju oporoke strogo upoštevati.

Vrste oporok

Listino lahko napišemo na roko, ta mora biti tudi lastnoročno podpisana. Oporočitelju pri pisanju lahko pomaga tretja oseba zgolj, če se npr. oporočitelju zaradi starosti ali bolezni tresejo roke, oporoka napisana s strani tretje osebe drugače ni veljavna. Prav tako ne velja, če je napisana na računalnik. Slovenija priznava tudi ustno oporoko, ki velja v primeru izrednih razmer, ko zapustnik ne more narediti pisne oporoke, takrat lahko oporočitelj svojo voljo izjavi ustno, pred dvema pričama. Po 30 dneh po koncu izrednih razmer, ustna oporoka preneha veljati. 

Oporočitelj se lahko odloči za pisno oporoko pred pričami, v tem primeru ni pomembno kdo oporoko sestavi in napiše, pomembno je le, da jo oporočitelj lastnoročno podpiše v navzočnosti dveh podpisanih prič in izjavi, da gre za njegovo oporoko. Mnogi se odločijo, da bodo oporoko napisali v sodelovanju z okrajnim sodiščem, zapisnikar tam njihovo ustno željo zapiše. Lahko pa se odločite tudi za notarsko oporoko. Oporoko lahko napiše notar po željah oporočitelja ali pa jo oporočitelj napiše sam in jo notar le overi. 

Se lahko oporoka spremeni?

Seveda, kot oporočitelj lahko oporoko spremenite, dopolnite ali v celoti prekličete. Oporoko prekličete z izjavo, dano v katerikoli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka. Oporoka se lahko prekliče tudi tako, da oporočitelj sestavi novo oporoko, v kateri prekliče staro.

Nujni delež

Kljub temu, da je oporočitelj premoženje zapustil določeni osebi ali osebam, lahko nujni dediči zahtevajo nujni delež. Med nujne dediče spadajo pokojnikovi otroci, posvojenci, starši in preživeli zakonec. Pokojnikovi sorojenci in stari starši pa so do nujnega deleža upravičeni le v primeru, da so trajno nezmožni za delo ali nimajo potrebnih sredstev za preživetje. 

Dedovanje po zakonu

Če pokojni ni napisal oporoke, se bo njegovo premoženje dedovalo po zakonu. Zakon o dedovanju določa vrstni red dedovanja. V prvi vrsti dedujejo dediči prvega reda, sem spadajo zapustnikovi otroci, zakon ne loči med biološkimi in posvojenimi otroci, dediči so oboji. Dediči prvega reda so tudi zakonci in izvenzakonski partnerji, otroci in partnerji dedujejo po enakih delih. Če ni potomcev, potem dedujejo dediči drugega reda. Starši ali posvojitelji si razdelijo polovico po enakih delih, drugo polovico dobi preživeli zakonec ali zunajzakonski parter. Če ni ne zakoncev niti potomcev, dedujejo dediči tretjega reda, to so dedi in babice oziroma njihovi potomci. 

Je dediščina obveza?

Dedovanju se na zapuščinski obravnavi lahko tudi odpoveste. Deležu se lahko odrečete zaradi ostalih dedičev. Odpoved dedovanju pa ni možna, če je dedič z zapuščino že razpolagal, razen če je šlo za namen njene ohranitve. Dediščine ni potrebno sprejeti, če so posredi dolgovi. Dedovanje namreč pomeni dedovanje pravic in žal tudi dolgov, ki jih je za čas življenja ustvaril oporočnik. Zakon o dedovanju namreč določa, da dedič za zapustnikove dolgove odgovarja z vsem svojim premoženjem, je pa dedovanje dolgov omejeno na višino podedovanega premoženja.