Digitalizacija črno-belih časov

Če berete ta članek potem spadate med dobro polovico tistih, ki uporabljajo internet. Po podatkih Statističnega urada RS med prebivalci, starimi med 65 in 74 let internet uporablja 56 odstotkov. Digitalizacija prinaša tako prednosti, kot slabosti. Pasti ne predstavlja samo tako imenovan kibernetski kriminal ampak tudi poplava dezinformacij in lažne novice. Čeprav se je z internetom srečala že več kot polovica starejših, je treba poskrbeti za še drugo polovico, ki nima dostopa do interneta, saj je biti obveščen pravica. 

Četrta industrijska revolucija je spremenila naša življenja. Nekateri ste se z računalniki, tablicami in pametnimi telefoni srečali že v službi, drugi ste se upokojili še preden so v podjetja prinesli televizijam podobne naprave, ki naj bi olajšale delo. No, verjetno je med vami kdo, ki mu je uvajanje na delo z računalnikom pridelalo kakšen siv las, a vendar digitalizacija je realnost. Pametne naprave so spremenile način življenja, naše delo in načine kako med seboj komuniciramo.

33 odstotkov starostnikov internet uporablja večkrat dnevno

V lanskem letu je bilo med prebivalci Slovenije, starimi med 65 in 74 let, 56 odstotkov takih, ki so že uporabljali internet, 33 odstotkov oseb te starosti je internet uporabljalo celo večkrat dnevno. Med rednimi uporabniki interneta, jih je 78 odstotkov internet uporabljalo za iskanje informacij o blagu in storitvah, 74 odstotkov za branje spletnih novic in časopisov in 59 odstotkov za iskanje informacij, povezanih z zdravjem.

Zgovoren pa je tudi podatek, da 44 odstotkov slovenskih upokojencev, starih od 65 do 75 let, še nikoli ni uporabljalo interneta. Evropsko povprečje znaša 33 odstotkov. Nekaj starostnikov se tehnologiji preprosto upira, drugi menijo, da jo ne bodo znali uporabljati, tretji pa do tehnologije nimajo dostopa. Skrbi podatek, da v Sloveniji ni vsepovsod dostopa do širokopasovnega interneta, še posebej ker vse več storitev danes že poteka v digitalni obliki.

Digitalizacija bančnega okenca

Imate še hranilno knjižico, po pokojnino hodite na banko in tam plačate položnice? Če ste odgovorili z ja, potem razmislite ali bi vam spletna banka olajšala življenje. Poleg bank se digitalizirajo tudi pošte in zdravstvene storitve, vse več storitev je dobilo predpono »E«, e-zdravje, e- oskrba, itd.

Kako pomembna je digitalizacija in sodobna tehnologija so nekateri izmed vas občutili v času zaprtja države in občin, ko je bil internet tista vez med družinami. Ni malo babic, ki so svoje vnuke prvič videle preko videoklica. Se spomnite, kako v trgovini ni bilo mogoče kupiti najlonskih nogavic, takrat je bila večina izmed nas odvisna od prodaje na spletu. Poleg tega smo v času epidemije na internetu dobili vse informacije povezane z novim virusom. Seveda tudi veliko dezinformacij. Del ljudi, ki interneta ne uporablja, pa je ostal brez teh možnosti in informacij. In čeprav so kdaj pa kdaj starejši trmasti in mislijo, da sodobne tehnologije ne potrebujejo, jim ta pravzaprav omogoča večjo samostojnost in lahko tudi izboljša kvaliteto vsakdana.

Biti obveščen je osnovna človekova pravica v demokratični družbi, z obveščenostjo se starejši počutijo enakopravni, varni in spoštovani. Vse starostne skupine bi morale imele dostop do izobraževanja o digitalizaciji in do nabave tehničnih pripomočkov, ker je človek pač postavljen v središče digitalnega sveta, pa če se še tako upira. 

In še nasvet: če bi se radi naučili še več o koristnosti moderne tehnologije, brezplačne tečaje ponujajo v Simbiozi, kjer boste našli tudi datume in delavnice.