Rešitev, ki je mami odprla okno v svet
Izum, ki je stanovalcem doma starejših “vrnil obiske”
Ni ga bilo dneva, da Dušan Slokan, 70 letni Hrastničan, ne bi obiskal svoje mame v domu. Skupaj sta spila kavo, poklepetala, potem pa se je Dušan, športnik po duši, vsak dan namreč preteče 15 kilometrov, odpravil naprej po opravkih. Nato pa se je pojavil Covid-19, z njim strah pred okužbami in kmalu za tem so se vrata domov za starejše po državi zaprla. Tudi ta v Hrastniku. Tako kot okoli 21 tisoč stanovalcev v domovih, je bila tudi njegova mama odrezana od kave, druženja, stika.
Idejo za izdelavo videokonferenčnega sistema je Dušan dobil, ko je podjetje Telekom v času epidemije domu v Hrastniku podaril dva mobilna telefona in svoje minute, da so lahko stanovalci preko videoklica klepetali s svojci. Mobilna telefona sta bila izredna pridobitev za dom v teh časih, a ker mnogim stanovalcem peša vid, so imeli nekateri težave, da bi dobro videli na tako majhnih zaslonih. »Tega nisem naredil zato, da bi samo jaz lahko govoril s svojo mamo, ampak tudi za druge, saj vem, da stanovalci na večjem ekranu svoje svojce lažje vidijo in z njimi komunicirajo,« pravi Dušan.
Danes že upokojeni Dušan je imel nekaj tehnološkega predznanja še iz svoje službe, delal je na področju telekomunikacij, a česa takega, tako kompleksnega, se je lotil prvič. »Ves čas sem bil prepričan, da bom naredil zadevo tako, da bo delovala in na koncu tudi je. Sploh nisem pomišljal, da mi ne bi uspelo«.
V sam projekt je vložil skoraj tri mesece časa in kar nekaj denarja. Kupil je veliki računalniški zaslon in pa mini računalnik nič večji od človeške dlani, ki ga je zmontiral na zadnjo stran zaslona. Želel je narediti sistem, ki bo omogočal boljše komuniciranje, a bo hkrati tudi lahek in mobilen. Zasnoval ga je na stojalu na koleščkih, da lahko zaposleni v domu z njim prehajajo iz nadstropja v nadstropje in po različnih sobah.
Prvotna Dušanova ideja je bila, da bi sistem deloval preko internetnega omrežja v domu. A ker ta brezžičnega interneta po sobah ni bilo, je bilo treba najti novo rešitev. Kar je podaljšalo čas izdelave. No, rešitev je našel v mobilnih podatkih. Preko aplikacije Viber, ki omogoča klice tudi na osebnih računalnikih ne zgolj telefonih, sedaj lahko svojci pokličejo svoje stanovalce in z njimi klepetajo na velikem zaslonu.
Stanovalci in zaposleni so nad donacijo navdušeni
Dušan je Andreji Kurbus, delovni terapevtki v Domu starejših Hrastnik, svojo idejo predstavil še preden se je je zares lotil. V času izdelave mu je večkrat pomagala na daljavo, saj sam zaradi okužb v dom ni imel vstopa. Izmerila mu je na primer višino postelje, da je zaslon postavil tako visoko, da sega čez ograjo in je tako karseda blizu stanovalca, da ta dobro vidi. In ko je bil njegov izum končan in ga je pripeljal v dom, si veselja tam ne moremo niti predstavljati. Vrnil jim je namreč tisto, kar so najbolj pogrešali: Zvok in sliko svojih najdražjih. V kombinaciji s slušalkami, ki jim jih je za novo leto podaril Rdeči križ Hrastnik, sedaj stanovalci dobijo popolno avdio-video izkušnjo. »Stanovalec vidi svojca skorajda v naravni velikosti, zanje je to res odlično,« pripoveduje Kurbusova.
In ker je Dušan mislil na vse, je na stojalu, na katerem je nameščen zaslon, dodal rešitev, ki celoten sistem fiksira na posteljno ogrodje. Delovna terapevtka, ki vsak teden izvaja klice, lahko brez strahu odide in pusti stanovalcem malce intime pri klepetu. Dodano je tudi brezprekinitveno napajanje, ki omogoča, da ni potrebno računalnika ugašati in ponovno zaganjati med tem, ko gre ekran v drugo sobo ali nadstropje.
Zagotovo se vsi veselimo trenutka, ko bo življenje prešlo nazaj na stare tirnice in bomo zopet lahko obiskali vse tiste, ki jih že dolgo nismo videli. Predvsem naše drage, ki stanujejo v domovih za starejše. Ampak tudi takrat bo sistem še vedno zelo dobrodošel, saj ga bodo lahko uporabili za klepete s svojci, ki živijo daleč stran. »Hčera ene izmed naših stanovalk živi v Avstriji in ta videosistem pride izredno prav, da se lahko vidita in poklepetata,« je potrdila Andreja Kurbus.
