Zanimivosti

Česa nas o Prešernu raje niso učili

Da je France Prešeren izjemen pesnik nihče ne oporeka. Njegov opus je veličasten. Njegova zapuščina neverjetna. France Prešeren je naš velikan. A pri marsikateri razlagi o njem samem in njegovem življenju se zatakne. Že pri tem, kako je izgledal.

cop in preseren

Pesnikova upodobitev za čas njegovega življenja namreč ne obstaja. Prešeren je vedno dejal, da se bo dal naslikati takrat, ko se bo poročil, a tega dneva ni dočakal, zato imamo ohranjene samo njegove portrete, ki so bili naslikani po smrti. Njegov najstarejši posmrtni portret izhaja iz leta 1850, Franz Kurz von Goldenstein ga je narisal po spominu.

Fance Prešeren je mit, in mite je treba jemati z rezervo. Pri tem sploh nimamo v mislih literarne vrednosti in pomena njegovih del, oboje je nesporno in morda včasih celo premalo vrednoteno, marveč izključno (pre)pogoste poskuse olepševanja Prešernovega življenja. Pravzaprav olepševalcev Prešernove podobe niti ni težko razumeti. Njegova poezija, čista, suverena in v svoji daljnosežnosti brez dvoma večna, je v kričečem nasprotju z njegovim bednim in nadvse nesrečnim življenjem. Ta težko razumljivi prepad je nam, redoljubnim in povečini ubogljivim Slovencem, no, predvsem generacijam pred nami, povzročal tolikšno nelagodje, da s(m)o se raje zadovoljili z mitom o Prešernovi neizmerni dobroti, mehkobi, romantični zasanjanosti, svobodomiselnosti in nepodkupljivi načelnosti, če o telesni privlačnosti – valoviti črni lasje, sive oči, mehka usta, odločna hoja … – niti ne govorimo. Nekakšen super Prešeren torej. 

Podatkovna zbirka o dejanskem pesnikovem življenju je razmeroma skromna in nezanesljiva; eden pomembnejših virov so, recimo, spomini pesnikove hčere Ernestine, ki ji je bilo, ko je Prešeren umrl, komaj dobrih šest let. Ali pa spomini pesnikove najmlajše sestre Lenke, ki se je rodila leta 1811, ko je France že živel pri stricu na Kopanju in se pripravljal na vpis na normalko v Ribnici, domov v Vrbo pa je prihajal le med počitnicami, pa še to ne prav pogosto. (Vir: preseren.net)

JulijaPrimic

Zanimivosti:

Zatakne se že pri njegovem rojstvu: Tudi  prešernoslovci težko izluščijo pravo resnico, kdaj je bil France rojen. Uradno prešernoslovje je kot datum njegovega rojstva določilo 3. december, a France naj ne bi bil takrat rojen, temveč krščen. Pravega datuma naj ne bi nihče poznal, zato je bolj smiselno obeležiti 8. februar kot kulturni praznik, saj viri z gotovostjo potrjujejo, da je takrat France umrl.

In tudi pri njegovi smrti je nekaj skrivnosti: Ni jasen namreč vzrok smrti. Zapisi pričajo o tem, da je bil alkoholik, a nekateri prešernoslovci trdijo, da je France sicer kdaj spil kakšen kozarec več, a ni bil pijanec, temveč običajen meščan. 

Bleiweis pa je na Prešernovem pogrebu naprimer zamolčal, da je imel Prešeren tri otroke, ko je citiral Vodnikove verze: ”Ne sina ne hčere po meni ne bo, dovolj je spomina, me pesmi pojo.”Otroci so bili resda nezakonski, Prešeren jih je priznal šele na smrtni postelji. Na Kranjskem naj bi bila v tistem času kar tretjina otrok nezakonskih, na Koroškem pa celo polovica.

Kljub svojim trem nezakonskim otrokom je pesnik dobil od šempetrskega župnika potrdilo o svoji moralni neoporečnosti, ki ga je potreboval za prošnjo za advokaturo.

Prešeren se je rad kdaj tudi pozabaval. Leta 1839 sta s prijateljem Andrejem Smoletom na gradu Prežek praznovala kar tri dni skupaj. Oskrbniki na gradu so dejali, da takih ”norcev” grad še ni videl. Zanimivo je tudi to, da je prva protialkoholna razprava na svetu spisana v Kranju leta 1834, avtor pa je bil dr. Fran Vilijem Lipič.

julija in prešeren

Obstajalo naj bi pismo, shranjeno v zapuščini prešernoslovca Frana Levca, v katerem izvemo več o apokrifnem Prešernu oziroma skrivnem Francetu in njegovih erotičnih pesmih, ki jih ne najdemo v uradnem Prešernovem opusu. Gre za pesmi, ki ne spadajo v t. i. visoko kulturo, ker vsebujejo besede, kot so fuk, scati, rit, kurbir, prasica, cipica, drkati. Primer, ki ga lahko vidite tudi v filmski biografiji Prešeren, pravi: “Oj, Savica, nisi več devica! Si prasica, ki na široko šči.”

France Prešeren naj bi dolgo spolno abstiniral. Nekateri zapisi pravijo, da je imel prvo spolno izkušnjo z Ano Jelovšek, ko je bil star 39 let. Zaradi tega naj bi tudi pisal erotične pesmi, s katerimi se je ‘tolažil

Prešernova največja ljubezen naj ne bi bila Julija Primic, ta naj bi bila samo najbolj znana zaradi Sonetnega venca. Julija je bila tudi bogata plemkinja, o kateri se je v tistem času pač že na splošno veliko pisalo. France naj bi imel tudi dekle, ki ga je želelo narediti gospoda, a je zavrnil poroko, ker si tega nikakor ni želel.

Poezije, ki so samostojna pesnikova zbirka in so bile končno objavljene leta 1846 z letnico 1847, so bile natisnjene v 1200 izvodih. Pesnik je želel, da je 150 izvodov, natisnjenih z nekoliko spremenjenim besedilom, namreč tako, da so bile magistrale Sonetnega venca natisnjene s pravilnim akrostihom Primicovi Julji. V drugih izvodih je Julijino ime zabrisal tako, da je v štirih verzih spremenil vrstni red besed.

Prešernov spomenik v Ljubljani so slovesno odkrili 10. septembra 1905. Spomenik je delo Ivana Zajca in je sprva naletel na velik odpor, ker je nad pesnikovo glavo razgaljena muza. Ljubljanski nadškof Anton Bonaventura Jeglič je spisal protestno pismo tedanjemu županu Ivanu Hribarju in zahteval, da se kip umakne izpred cerkve. Zaradi njegove ogorčenosti nad kipom je politično-satirični dnevnik Osa v Ljubljani 11. novembra 1905 izdal pesem neznanega avtorja: Muza in škof – ljubljanska balada, ki se začne z: ”Oj muza gola ti nesramna, kaj delaš bosa vrhu kamna?”

France Preseren
Prikaži Več

Podobni članki

Preglej tudi
Close
Back to top button