Drage babice…a tiste, ki ste poleg pri rojstvu

Mednarodni dan babic, ki ga babice vsako leto obeležujemo 5. maja, je vedno znova usmerjen v prepoznavanje pomena babic in opozarjanje na potrebe in pravice žensk po vsem svetu. Te se izražajo po zadostnem številu strokovno usposobljenih babic, ki bi bile dostopne prav vsem ženskam in novorojenčkom. Oboji, mamice in novorojenčki, potrebujejo babice. Pa ne le zdaj. Tudi v prihodnosti, saj je babiški poklic eden tistih, ki z ostalimi gradi ključno vlogo v globalni skupnosti.

Slogan, s katerim letos obeležujemo mednarodni dan babic, se glasi »100 let napredka mednarodnega babištva«. Geslo odraža in opozarja na napredek na področju babištva, ki se je odvil v zadnjih stotih letih. Svetovna zdravstvena organizacija ob tem ponovno opozarja, kako pomembno je načrtovano vlaganje v babištvo. Ustrezno izobražene in usposobljene babice, ki so ustrezno nagrajene, niso le pogoj za kakovostno obravnavo mater in novorojenčkov, temveč tudi za obravnavo otrok v prvih petih letih življenja.

Babištvo je področje zdravstvene oskrbe nosečnic, pomoči pri porodu in zdravstvenem varstvu dojenčkov in njihovih mater. Nekoč so to opravljale starejše, izkušene, a večinoma nešolane ženske, babice. Danes opravljajo poklic babica oziroma babičar osebe s srednjo ali višjo zdravstveno izobrazbo. V Sloveniji je poklic po ravni izobrazbe enake višjim (diplomiranim) medicinskim sestram. Danes se večina porodov v razvitih deželah opravi v porodnišnicah, kjer delajo tudi zdravniki – porodničarji. Babica usmeri nosečnico k porodničarju v primeru zapletov pri nosečnosti ali produ.

Babiško delovanje sega globoko v zgodovino človeštva. O babiškem poklicu in babicah govorimo lahko šele od obdobja usposabljanja in šolanja babic. Ustanovitev prve babiške šole v Ljubljani leta 1753 na pobudo avstrijske cesarice Marije Terezije je bil velik korak pri profesionalizaciji poklica babice, obenem pa je pomembno vplivalo na razvoj ginekologije in porodništva v Sloveniji.

Kako so se babice združevale in povezovale v strokovna združenja pred letom 1920, žal ne vemo. Vemo pa, da je veliko vlogo pri krepitvi tradicije babiškega poklica in stanovskem povezovanju imelo Društvo diplomiranih babic, ustanovljeno leta 1920 v Ljubljani.

Ona bi imela eno dobro vejst, enu dobru serce inu zdravo pamet imeti. Ona bi imela
brati inu pisati znati. Na telesu bi imela zdrava, terdna, čedna inu ne prestara biti.
Do porodnic bi morala biti priljudna postrežljiva, potrpežljiva, neutrudna, strokovno
podkovana, skrbna, čuječa, usmiljena, ne preveč zaupljiva,cagava in nemarna, ampak
srčna, previdna, preudarna in pripravljena na vse. Na babjo vero ter stare malopridne
šege in navade pa se ne bi smela ozirati.

LIK BABICE … ki ga je porodničar Anton Makovic zapisal daljnega leta 1788 v učbeniku Všegarske
bukvice za babice na deželi

Pod imenom Slovensko babiško društvo je pričelo delovati leta 1925. Strokovno je sodelovalo z drugimi babiškimi društvi v državi. Osnovni namen društva je bil: skrb za strokovni dvig stroke in za njeno strokovno in družbeno afirmacijo, proučevanje strokovnih problemov in dajanje rešitev, skrb za strokovno izpopolnjevanje, varstvo zdravja matere in otroka, razvijanje ljubezni do poklica, medsebojnega razumevanja in delovnega elana, skrb za zakonsko zaščito
znaka in uniforme babic.

BABIŠKA HIMNA
Cvet življenja z mehko roko
v beli dan presajamo,
bolečino v živo radost
tolikokrat spreminjamo.

Odgovorna, težka služba
naša je nad drugo vse,
čuvarice smo življenja
vsake naše matere.

Dolge ure v tihi noči
kakor lučke bdimo me.
S toplim srcem in pomočjo
vedno smo pripravljene.

Odgovorna, težka služba …