Zanimivosti

Les je naše bogastvo

Ta teden, med 22 in 28 novembrom, obeležujemo evropski teden gozdov. Ob tem je SURS pripravil zanimive podatke o značilnosti gozdov pri nas.

Slovenija je dežela gozdov, saj pokrivajo 58,2 % naše domovine. Po gozdnatosti smo na tretjem mestu v Evropski uniji, za Švedsko in Finsko.

Slovenija spada med najbolj gozdnate države v Evropi. 1.180.281 hektarjev gozdov pokriva več kot polovico površine države, ob tem pa imamo še 14.367 ha drugih gozdnih zemljišč (rušje, površine pod daljnovodi, gozdne ceste). Pretežni del slovenskih gozdov je v območju bukovih, jelovo-bukovih in bukovo-hrastovih gozdov (70 %), ki imajo razmeroma veliko proizvodno sposobnost.

V Sloveniji je 76 % gozdov v zasebni lasti, 21 % gozdov je v lasti države ter 3 % v lasti občin. Večje in strnjene gozdne posesti državnih gozdov omogočajo lažje, kakovostno, strokovno in ekonomičnejše gospodarjenje z gozdom.

Zasebna gozdna posest je zelo razdrobljena, saj povprečna posest obsega okoli 2,9 ha in še ta je nadalje razdeljena na več med seboj ločenih parcel. Za veliko večino teh posesti gozdovi niso gospodarsko pomembni. Zasebna gozdna posest se še naprej deli, saj se povečuje število lastnikov gozdov. Po zadnjih podatkih je tako v Sloveniji že 286.000 gozdnih posesti, ki jih ima v lasti kar 413.000 gozdnih posestnikov. Takšna velika razdrobljenost, število lastnikov in solastnikov gozdov, otežuje strokovno delo in optimalno izrabo lesa v zasebnih gozdovih.

PODATKI ZA LETO 2020

Po obdobju silovitejših naravnih ujm se je situacija v slovenskih gozdovih v 2020 umirila. V primerjavi z 2016 (eno izmed izrednih let) so bili za 2020 značilni nižji obseg poseka (4,2 mio. m3), nižja vrednost proizvodnje gozdarstva (484 mio. EUR) in manjše število zaposlenih v dejavnosti (7.034).


Proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov manjša

Prenamnožitev podlubnikov se je v slovenskih gozdovih v 2020 – po obdobju silovitejših naravnih ujm med letoma 2014 in 2018 (žledolom, napadi podlubnikov in vetrolomi) – umirila, obseg skupnega poseka in proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov pa sta bila zaradi tega v 2020 manjša kot v 2016 (enem izmed izrednih let v omenjenem obdobju). Manjši je bil tudi delež sanitarnega poseka od skupnega poseka (za 20 odstotnih točk). Posekanega je bilo 4,2 milijona m3 lesa, proizvodnja lesnih sortimentov je dosegla 4 milijone m3, delež sanitarnega poseka v skupnem poseku pa je bil 42-odstoten.

Značilnosti gozdarske dejavnosti v posameznem letu neposredno odražajo vsakokratne vremenske razmere. Ker se je razmnoževanje podlubnikov v 2020 umirilo in se je obseg poseka v primerjavi z letom 2016 zmanjšal, so bile za proizvodni proces v gozdarstvu v tem letu značilne nižje vrednosti gozdarske proizvodnje, gozdarskih storitev, porabe energije in zaposlenosti v tej dejavnosti. V 2016 je bilo v gozdarstvu zaposlenih 7.490 delavcev (skupaj s sezonskimi), v 2020 pa 7.034.V 2020 je bila vrednost gozdarske proizvodnje ocenjena na 484 milijonov EUR, vrednost gozdarskih storitev na 40 milijonov EUR, vrednost v proizvodnem procesu porabljene energije pa na 10 milijonov EUR.

Screen Shot 2021 11 20 at 14.59.12

Značilnosti gozdarske dejavnosti v posameznem letu neposredno odražajo vsakokratne vremenske razmere. Ker se je razmnoževanje podlubnikov v 2020 umirilo in se je obseg poseka v primerjavi z letom 2016 zmanjšal, so bile za proizvodni proces v gozdarstvu v tem letu značilne nižje vrednosti gozdarske proizvodnje, gozdarskih storitev, porabe energije in zaposlenosti v tej dejavnosti. V 2016 je bilo v gozdarstvu zaposlenih 7.490 delavcev (skupaj s sezonskimi), v 2020 pa 7.034.V 2020 je bila vrednost gozdarske proizvodnje ocenjena na 484 milijonov EUR, vrednost gozdarskih storitev na 40 milijonov EUR, vrednost v proizvodnem procesu porabljene energije pa na 10 milijonov EUR.

Screen Shot 2021 11 20 at 15.00.38

Na kmetijskih gospodarstvih posekanega manj lesa

V Sloveniji je v 2016 41.589 kmetijskih gospodarstev opravilo posek lesa, v 2020 pa 33.059.Količina lesa, posekanega na kmetijskih gospodarstvih, je bila v 2020 za 33 % manjša kot v 2016. V 2016 je bilo posekanega 1,8 milijona m3 lesa, v 2020 pa 1,2 milijona m3. Tudi struktura poseka je bila drugačna: delež posekanih iglavcev je bil v 2020 45-odstoten, za 10 odstotnih točk nižji kot v 2016.

Screen Shot 2021 11 20 at 15.01.21

Okrogli les je surovina za lesnopredelovalne dejavnosti (za proizvodnjo žaganega lesa, furnirja ter za proizvodnjo celuloze in papirja), kot les za kurjavo pa je pomemben obnovljivi vir energije.Skupna proizvodnja okroglega lesa na ravni EU-27 se je med letoma 2010 in 2019 povečala.

V 2019 je bila ocenjena na 500 milijonov m3. Okrogli industrijski les iglavcev je pomenil 61 % skupne proizvodnje, okrogli industrijski les listavcev 16 %, les za kurjavo listavcev 15 %, les za kurjavo iglavcev pa 8 %.

Screen Shot 2021 11 20 at 15.02.06

Nemčija in Švedska glavni proizvajalki žaganega lesa v Evropi

Skupna proizvodnja žaganega lesa v EU-27 je bila v letu 2019 ocenjena na 108 milijonov m3. Glavni proizvajalki tega lesa sta bili Nemčija in Švedska; po oceni Eurostata sta namreč prispevali 40 % skupne proizvodnje. Med letoma 2010 in 2019 se je skupna proizvodnja žaganega lesa povečala v Španiji (za 46 %), v Bolgariji (za 26 %), v Sloveniji (za 24 %), na Finskem (za 20 %), v Romuniji (prav tako za 20 %), na Poljskem (za 19 %), v Nemčiji (za 11 %), na Švedskem (tudi za 11 %) ter v Avstriji (za 10 %).Proizvodnja žaganega lesa v Sloveniji je v 2010 znašala 760.000 m3, v 2019 pa okoli 940.000 m3.

Screen Shot 2021 11 20 at 15.02.53

Prikaži Več

Podobni članki

Preglej tudi
Close
Back to top button