Nas bo kmalu že 8 milijard?

Svetovni dan prebivalstva 11. julija praznujemo že 34-ič zapored. Datum simbolično povezujemo z dnem, ko je leta 1987 svetovno prebivalstvo prvič doseglo 5 milijard. Združeni narodi so z njegovo razglasitvijo leta 1989 opozorili na globalno problematiko prebivalstva in povabili k razmisleku o njej.

Kmalu bo dosežen naslednji mejnik

Zemljo naj bi po ocenah Združenih narodov poseljevalo 7,8 milijarde ljudi. Kitajska ostaja država z največ prebivalci na svetu, v njej živi 1,44 milijarde ljudi, sledi ji Indija z 1,39 milijarde prebivalci. V Sloveniji je na začetku letošnjega leta prebivalo 2.107.180 ljudi, s čimer predstavljamo 0,5 % prebivalcev Evropske unije, ki ima skupno 447 milijonov prebivalcev. Državljani Evropske unije skupaj sestavljamo manj kot 6 % svetovnega prebivalstva.

Zgodovinski pregled rasti prebivalstva je pokazal vzorec, po katerem se je v zadnjih nekaj desetletjih svetovno prebivalstvo vsakih dvanajst let povečalo za eno milijardo. Leta 1804 je na Zemlji prvič živela milijarda oseb, 123 let pozneje, leta 1927, se je populacija podvojila na drugo milijardo. Rast prebivalstva se je nato bistveno pospešila, saj je bila v 33 letih, tj. leta 1960, dosežena tretja milijarda. Petnajst let pozneje, leta 1975, so na planetu živele štiri milijarde ljudi. Za vsako naslednjo milijardo se je populacija povečevala z 12-letnimi presledki; tako je svetovna populacija leta 1987 znašala pet milijard, leta 1999 šest milijard in leta 2011 sedem milijard. Naslednji mejnik, osmo milijardo, bi po projekcijah Združenih narodov lahko dosegli že v prihodnjih dveh letih. Iste projekcije napovedujejo, da bo čez 35 let, leta 2057, na Zemlji živelo deset milijard ljudi.

Svetovno prebivalstvo se po ocenah vsako leto poveča za 82 milijonov oseb. Trend rasti prebivalstva se bo po celinah razlikoval. Projekcije napovedujejo, da bo populacija Afrike naraščala najhitreje. Prebivalcev Azije, ki so desetletja predstavljali več kot polovico prebivalcev Zemlje, naj bi bilo leta 2100 približno enako kot prebivalcev Afrike.

Polovica prebivalcev EU starih 44 ali več let

Demografske značilnosti, ki bodo zaznamovale prihodnost EU in tudi Slovenije, so predvsem v povprečju manj rojstev, višja povprečna starost mater ob rojstvu otroka in daljšanje življenjske dobe. Zadnji razpoložljivi podatki Eurostata (za leto 2020) navajajo, da je bilo povprečno število živorojenih otrok na 1.000 prebivalcev v EU 9,1 in v Sloveniji 8,9. Celotna stopnja rodnosti na žensko v rodni dobi je v EU znašala 1,5 in v Sloveniji 1,6. V istem obdobju je bila povprečna starost mater ob rojstvu prvega otroka v EU 29,5 leta in v Sloveniji 29 let. Februarja objavljeni podatki Eurostata izkazujejo, da se je mediana starosti prebivalcev EU zvišala. Na začetku leta 2021 je bila polovica prebivalcev Unije starih pod 44,1 leta. Primerljive vrednosti je mediana starosti prebivalcev Slovenije, ta je v istem obdobju znašala 44,4 leta. Med letoma 2011 in 2021 je mediana tako v Sloveniji kot v EU rasla s podobnim tempom, in sicer v povprečju za 0,3 leta.

Vir: SURS