Turška kava

Turško kavo je zagotovo že skuhal vsak izmed vas, res pa je, da le malo ljudi ve, kako se pripravlja pravilno. Večina namreč najprej zavre vodo, nato lonček, oziroma tako imenovano džezvo, odstrani iz kuhalne plošče, doda mleto kavo, premeša in vrne na grelno površino, da se pripravek dvigne do roba lončka. S slednjim postopkom seveda ni nič narobe, a morda bi želeli preizkusiti pravo turško kavo?

Recept za pripravo tradicionalne turške kave naj bi se pojavil že v začetku 16. stoletja. Čudežni napitek je turškemu sultanu Sulejmanu Veličastnemu leta 1540 predstavil guverner Jemna. Sprva so jo pili le na dvoru sultana Sulejmana. Leta 1555 so odprli prvo kavarno v Istanbulu.

Turška kava je zaradi svoje prepoznavnosti, posebnosti in priljubljenosti od leta 2013 uvrščena na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. In priprava je tudi v svetu poznana kot najstarejši “recept” za pripravo kavo. Tudi v Sloveniji si večina ljubiteljev prave kave doma kuha “turško” kavo. No, morda ne povsem pravo turško kavo, pač pa njeno slovensko različico. 

Kako jo pravilno skuhati?

Pravo turško kavo pripravimo tako, da v “džezvo” oziroma posodo za kavo natočimo hladno vodo. Mera naj bo skodelica, v kateri bomo servirali kavo – kolikor skodelic kave bomo pripravili, toliko skodelic vode natočimo v posodo. Če dodamo preveč ali premalo vode, bo to namreč vplivalo na kakovost in okus kave. Pri tem je treba poudariti, da se turška kava tradicionalno pije iz majhnih skodelic. 

“Če kavo damo v vrelo vodo, se iz nje sprostita dve kemikaliji, ki povečujeta raven horesterola v krvi in tako povečata nevarnost za bolezen srca.”

V še hladno vodo primešamo fino mleto kavo – po eno zvrhano žličko na osebo oziroma skodelico. Najpogosteje se za pripravo turške kave uporablja kava vrste arabica, vendar pa jo lahko pripravimo tudi iz drugih vrst in iz mešanic kave. 

Turški kavi se med pripravo po izvornem receptu doda tudi sladkor, prav tako približno žlička na osebo, lahko pa po želji tudi manj oziroma več. Sladkor, kavo in vodo zmešamo in džezvo pristavimo na ogenj. 

Slovenec povprečno porabi štiri kilograme kave na leto.

Kavo kuhamo pri nizki temperaturi in je več ne mešamo. Postopek traja kar nekaj časa, saj se mora kava segrevati počasi. In dlje časa ko se pripravlja, boljši naj bi bil okus. Ko se začne kava peniti, jo hitro odstavimo z ognja, še preden zavre. Če namreč kavo zavremo oziroma je ne odstavimo pravočasno, se pena izgubi, kavi pa pokvarimo okus, saj lahko hitro postane trpka. 

Če kavo odmerjate zgolj po občutku, naj vas v prihodnje vodi podatek, da se na 150 ml vode odmeri 5 gramov kave.

Ko kavo odstavimo z ognja, jo pustimo stati nekaj časa, da se posede. Tako pripravljena kava ima zelo močan okus. Z žličko posnamemo nekaj pene in jo damo v skodelice, nato pa vanje pazljivo prilijemo kavo. Na ta način dosežemo, da je vsaka skodelica popolna in polnega okusa. Turško kavo tradicionalno postrežemo s kozarcem vode in ratlukom (rahat lokum).

Še preden spijemo prvi požirek kave, naj bi si namreč usta “očistili” s požirkom vode in tako brbončice pripravili na poln okus kave. 

Na svetu obstaja več vrst kavovcev, medtem ko sta dve vrsti najbolj razširjeni na svetu. To sta Coffea arabica in Coffea canephora, rastlini, ki dajeta dve glavni vrsti kave: arabsko kavo in robusta kavo.