Koliko nas je?
V desetletju od 2011 do 2021 se je število prebivalcev povečalo za 59.000, število gospodinjstev za 46.000, število družin za 20.000. Velikost gospodinjstev in sestava družin sta se spremenili. Gospodinjstva štejejo povprečno 2,41 člana, družine z otroki pa imajo povprečno 1,56 otroka.
98 % prebivalcev je živelo v zasebnih gospodinjstvih
1. januarja 2021 je v Sloveniji živelo 2.108.977 prebivalcev, od tega 98 % v zasebnih gospodinjstvih, 2 % pa v skupinskih in posebnih gospodinjstvih. Prvih gospodinjstev je bilo 859.782, drugih 682. Največja skupina prebivalcev, živečih v skupinskih gospodinjstvih, so bili stanovalci domov starejših občanov (16.000). Skupaj je v skupinskih gospodinjstvih živelo 33.000 prebivalcev.
Povprečno gospodinjstvo je štelo 2,41 člana
Največ gospodinjstev je sestavljala ena družina: 462.744 ali 54 %. Enočlanskih gospodinjstev je bilo 292.301 ali vsako tretje (34 %). V vsakem 20. gospodinjstvu (oz. v 5 % gospodinjstev) je poleg družine živela vsaj še ena oseba, ki je po statistični definiciji ne štejemo za člana družine. Vsako 25. gospodinjstvo (oz. 4 %) sta sestavljali dve ali več družin.
Od 2011 se je število gospodinjstev povečalo za 46.000 (6 %), v zadnjih treh letih pa za 35.000 (4 %). Spremenila se je tudi velikostna sestava gospodinjstev. V zadnjem desetletju se je povečalo število dvočlanskih, enočlanskih ter velikih gospodinjstev (s 6 ali več člani), zmanjšalo pa število gospodinjstev s tremi, štirimi ali petimi člani.
Vsako tretje gospodinjstvo je bilo enočlansko
V enočlanskem gospodinjstvu je v 2021 živel vsak sedmi prebivalec Slovenije. Število moških, ki so živeli sami, je bilo nekoliko večje od števila žensk, ki so živele same (52 % : 48 %). Do starosti 63 let so prevladovala enočlanska gospodinjstva moških, od starosti 64 let naprej je bilo obrnjeno. Ženske, ki so živele same, so bile stare povprečno 64,7 leta in so bile povprečno 13,4 leta starejše od moških v enočlanskih gospodinjstvih.
Številna enočlanska gospodinjstva so predstavljali tuji državljani. Moški s tujim državljanstvom so sestavljali 43.848 moških enočlanskih gospodinjstev (40 % vseh moških s tujim državljanstvom). Enočlanskih gospodinjstev tujih državljank je bilo manj, 5.017 (oz. 9 % vseh žensk s tujim državljanstvom). V starosti 21–27 let so bili tuji državljani (moški) največja skupina med enočlanskimi gospodinjstvi.
Število gospodinjstev se je povečalo zaradi visokega selitvenega prirasta v zadnjih treh letih, ukrepov za zajezitev širjenja bolezni covid-19 in s tem povezanega povečanega števila notranjih selitev v 2020. Velik del teh notranjih selitev se je najverjetneje zgodil že prej, a te iz različnih razlogov niso bile prijavljene na upravnih enotah. Poleg tega so bila po letu 2011 prodana in naseljena stanovanja, ki so bila zgrajena tik pred ekonomsko krizo v letu 2008. Vse to je vplivalo na prerazporeditev prebivalstva ter na spremembe v številu in sestavi gospodinjstev, posledično pa tudi na spremembe v sestavi družin.
Družina je štela povprečno 2,9 člana
Na začetku leta 2021 je bilo v Sloveniji 587.448 družin: 412.534 (70 %) je bilo družin z otroki, 174.914 (30 %) pa družin brez otrok. V družinah je živelo 1.683.792 ali 80 % prebivalcev Slovenije.
Od 2011 se je število družin povečalo za 20.000, od tega za 10.000 v zadnjih treh letih.
Zakonski par z otroki – najpogostejši tip družine
Najpogostejši tip družine v 2021 je bil poročen par z otroki – takih družin je bilo 202.458 in so predstavljale skoraj 35 % vseh družin v Sloveniji. Število takih družin se že več kot tri desetletja zmanjšuje.
Drugi najštevilnejši tip družin je bil zakonski par brez otrok. Takšna je bila vsaka četrta družina (25 %).
Tretji najštevilnejši tip so enostarševske družine z otroki. Med vsemi družinami jih je bilo 23 %, med družinami z otroki pa 33 %. Glavnina takih družin so bile matere z otroki (80 %). Odstotek enostarševskih družin je bil nekoliko manjši kot v 2011, njihovo število pa se je zmanjšalo predvsem v zadnjih treh letih. Domnevamo, da je k temu prispevalo tudi urejanje naslovov prebivališč zaradi ukrepov, povezanih s preprečevanjem bolezni covid-19 (ocenjujemo, da sta bila delež in število enostarševskih družin v preteklosti precenjena). Vsaka osma mama in vsak četrti oče v enostarševski družini je bil v 2021 formalno poročen.
Četrti najpogostejši tip družine so bili zunajzakonski partnerji z otroki; takih družin je bilo 13 %. V desetih letih se je njihovo število povečalo za polovico (na 73.803).
Še izraziteje in najbolj v zadnjem desetletju pa se je povečalo število družin zunajzakonskih partnerjev brez otrok; ti so v 2021 predstavljali 5 % družin. Tudi to povečanje povezujemo z urejanjem naslovov prebivališč v času epidemije covida-19.
Družine istospolnih partnerskih skupnosti spremljamo statistično od 2015 dalje. V 2021 jih je bilo 255, od tega 203 brez otrok in 52 z otroki.
V največ družinah z otroki je živel en otrok
Družin z otroki je bilo 412.534 in v njih je živelo 645.117 otrok. Med temi družinami jih je bilo 55 % z enim otrokom, 36 % z dvema. Družin s 5 ali več otroki je bilo 1.543, družin z 10 ali več otroki pa 16.
Družine v Sloveniji so imele povprečno 1,10 otroka, če upoštevamo samo družine z otroki, pa 1,56. Povprečno največ otrok je živelo v družinah poročenih staršev (1,69 otroka na družino), nekaj manj v družinah zunajzakonskih partnerjev (1,63). Povprečno najmanj otrok imajo družine v občinah Šalovci (1,36) in Lendava (1,39), povprečno največje družine pa so v občinah Gorenja vas – Poljane (1,98), Železniki (1,84), Horjul (1,83).
Povprečno najmlajši otroci so živeli z neporočenima staršema (11,2 leta), najstarejši pa v enostarševskih družinah (23,5 leta). Otroci v popisni metodologiji sicer niso opredeljeni s starostjo. Med družine z otroki štejemo prebivalce (ne glede na starost), ki živijo s svojimi starši (oz. enim od njiju), in ne s svojim partnerjem, zakoncem in/ali otrokom. Družin, v katerih so bili otroci starejši od 74 let, je bilo 26 in prav vsi ti so sestavljali družino z enim od staršev. Najstarejši otroci, ki so sestavljali družino z obema staršema, so bili stari 70 let.
Vir: SURS
