Zanimivosti

Drage medicinske sestre: HVALA!

12. maj je mednarodni dan medicinskih sester. Na ta dan se je leta 1820 rodila britanska humanistka in medicinska sestra Florence Nightingale, pobudnica ozaveščanja o potrebnosti izobraževanja medicinskih sester. Odpovedala se je bogatemu in udobnemu življenju in se odločila za poklic medicinske sestre, čeprav je bil ta v tistem času neugleden.

1163

Najbolj znana je po svoji vlogi medicinske sestre v krimski vojni (1854–1855), od koder je v svojih poročilih poročala svetu o grozotah vojne in opozarjala na nujnost ustrezne medicinske pomoči, posebej zaradi neurejenih higienskih razmer v bolnišnicah. Pozneje je ustanovila šolo za medicinske sestre in babice in s tem pomembno prispevala tudi k ugledu tega poklica.

o Panorama javno zdravstvo1 hires jpeg1 1024
Angela Boškin

Angela Boškin, prva »skrbstvena sestra« v Sloveniji   

 Podobno poslanstvo kakor Florence Nightingale je na slovenskih tleh – le nekoliko pozneje – imela Goričanka Angela Boškin (1885–1977). Bila je prva »skrbstvena sestra« v Sloveniji, kot so se v takratnih časih imenovale medicinske sestre. Zaposlila se je leta 1919 na Jesenicah, že avgusta istega leta pa je pod njenim vodstvom začela delovati prva posvetovalnica za matere in dojenčke v Sloveniji in verjetno tudi v Jugoslaviji.

Medicinske sestre v slovenskem prostoru

V Sloveniji govorimo o poklicu medicinske sestre od leta 1919, ko je Narodna vlada v Ljubljani izdala prvi uradni dekret o nastavitvi skrbstvene sestre Angele Boškin.

Angela Boškin se je poklica izučila na Dunaju in je postavila temelje stroki in poklicu medicinske sestre v Sloveniji.

zgodovina 1

Štiri leta pozneje, leta 1923, je bila pri Zavodu za socialno higieno in zaščito dece v Ljubljani ustanovljena prva šola za medicinske sestre, 27. novembra 1927 pa je 13 medicinskih sester v Ljubljani ustanovilo prvo stanovsko organizacijo, ki se je imenovala Organizacija absolventk šole za sestre v Ljubljani s predsednico Antonijo Schiffrer. Že naslednje leto se je organizacija preimenovala v Organizacijo diplomiranih zaščitnih sester Ljubljane, predsednica pa je postala Angela Boškin.

Z reorganizacijo jugoslovanske sestrske organizacije so se vanjo vključile tudi slovenske medicinske sestre in kot Sekcija dravske banovine v Ljubljani delovale v okviru Društva jugoslovanskih medicinskih sester vse do leta 1941, ko je njihovo delovanje prekinila vojna vihra. Njihov prispevek pri reševanju in skrbi za življenje v vojnem času je neprecenljiv.

Po vojni so se v okviru Referata za zaščitne sestre, ki ga je pri Ministrstvu za ljudsko zdravstvo vodila Neža Jarnovič, medicinske sestre srečevale na številnih delovnih sestankih. Opravljale so pionirsko delo na področju prosvetljevanja, izobraževanja, preventivnih akcij, ustanavljanja epidemioloških služb in skrbele za ustrezno urejanje delovnih pogojev v zdravstvenih organizacijah.

zgodovina 3

Leta 1952 je bilo ustanovljeno samostojno Društvo medicinskih sester Slovenije z glavnim odborom v Ljubljani in s šestimi pododbori v Mariboru, Celju, Novem mestu, Kopru, Kočevju in na Ptuju.

V letu 1954 je bila ustanovljena Zveza društev medicinskih sester Jugoslavije, kjer je kot prva Slovenka sodelovala Dina Urbančič. Pomembne aktivnosti tistega časa so bile usmerjene v republiške povezave in preko Mednarodnega združenja medicinskih sester ICN v mednarodne povezave. Jugoslovanski zvezi društev medicinskih sester so predsedovale tudi slovenske predstavnice: Mira Pridgar, Majda Šlajmer Japelj in Vera Grbec.

Leta 1963 se je Društvo medicinskih sester reorganiziralo v Zvezo društev medicinskih sester Slovenije najprej z osmimi, nato pa z enajstimi regijskimi društvi. Hkrati so medicinske sestre začele ustanavljati prve strokovne sekcije in na ta način spremljati novosti na strokovnih področjih zdravstvene nege.

natopnicah

V naslednjih letih so delovale predvsem na področju zaposlovanja in pomanjkanja kadrov za zdravstveno nego, na področju izobraževanja, reševale so probleme v združenem delu, ki so bili povezani z delom v zdravstveni negi, s pogoji in organizacijo dela medicinskih sester v zdravstvenih in vzgojno varstvenih zavodih.

Sedemdeseta in osemdeseta leta so bila namenjena razpravam in uveljavljanju zaključkov o organizaciji službe zdravstvene nege, izobraževanju kadra za učitelje na področju zdravstvene nege, načrtovanju specializacij v zdravstveni negi, organizaciji službe zdravstvene nege v lokalni skupnosti, raziskovanju v zdravstveni negi… Pomemben element v zdravstveni negi je postala procesna metoda, njeno uvajanje v vsakdanjo prakso pa je omogočilo celostno in kakovostno obravnavo pacienta.

Sprememba družbenega sistema v začetku devetdesetih let je prinesla spremembe na področju zdravstvenega varstva in leta 1992 novo zdravstveno zakonodajo, ki je temeljila na načelih Svetovne zdravstvene organizacije – Zdravje za vse do leta 2000. Z novim konceptom so bile opredeljene tudi nove vloge in naloge zdravstvene nege, ki jih mora uresničevati kot stroka, ki je integralna sestavina zdravstvenega varstva.

Drage medicinske sestre in bratje ter zdravstveni tehniki, hvala vam za vaš trud in predanost poklicu!

Viri:

  • Jubilejni zbornik ob 70 letnici Zveze društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije in Zbornice zdravstvene nege Slovenije, Ljubljana, 1997.
  • Arhiv Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Novo mesto od leta 1952 do 1992.
Prikaži Več

Podobni članki

Preglej tudi
Close
Back to top button