»Kaj svetuješ modri Janez, kam potujem danes?«
Turizem. Je mlada in hkrati ena najstarejših panog. Ljudje potujemo od nekdaj, le da seveda pred tisoči let na “popotnike” niso čakali hoteli in drugačne nastanitve. A se je tudi tak turizem hitro začel razvijati.
V času Grkov, Rimljanov….so popotniki že najeli posteljo in dobili hrano. Stari Grki so potovali na Apolonov tempelj in Pitijino preročišče v Delfih, šlo je torej za verski turizem, pa na olimpijke igre ter na otok Delos v Egejskem morju, kamor so atenski bogataši hodili na počitnice. Tudi Rimljani so znali uživati. Imeli so visoko razvit turizem, ki je bil seveda omejen na priviligirane sloje. Rimljani so hodili v terme predvsem zaradi toplih vrelcev, počitka, zabave in sklepanja kupčij. Tako so že Rimljani obiskovali Vichy, Bath, St. Moritz in Baden, pri nas pa Rimske toplice. Zaradi mrzlih zim v Rimu so hodili patriciji prezimovat na svoje latifundije na Sicilijo, kasneje pa tudi na sredozemske obale severne Afrike. Tudi na oglede spomenikov so hodili, v Grčijo, Malo Azijo, Palestino, Egipt. Turisti v pravem pomenu besede kajne?
Zanimivost: Ste vedeli, da podpis iz Postojnske jame dokazuje, da so ljudje tja zahajali že leta 1214. Vsi obiski pomembnih ljudi so se po navadi zabeležili. Tako še danes vemo, da so Postojnsko jamo obiskali cesar Franc I. ter številni znanstveniki in umetniki; Humphry Davy, Charles Babage, Richard Burton in mnogi drugi.
A kdaj je beseda TURIST sploh postala torej beseda?
Beseda »turist« je bila prvič zasledena v Angliji okoli leta 1800, leta 1811 pa se ji je pridružil še »turizem«. V tem času sta ti besedi imeli hudomušen prizvok, saj je znan tudi opis turista iz angleške literature, ki pravi »Klasičen primer turista v svetu je Anglež iz prejšnjega stoletja – svetovni popotnik v karirastih hlačah, ki vtika nos v vse, kar ga ne briga, ki je malo čudnega obnašanja, ima pa polno denarnico v žepu«.
Letos bo minilo že 70 let od ustanovitve Kompasa! In kdo ne pozna Kompasovega Janeza?
Da se je lažje potovalo in da se je tudi v Jugoslaviji šlo lahko kam na “izlet” so, lahko rečemo kar davnega leta 1951, ustanovili prevozno podjetje Putnik, danes pa znano kot Komas. 20 let kasneje pa je je na pobudo Janeza Slabeta, idejnega očeta Kompasovega Janeza, takratnega vodje oddelka propagande v Kompasu, nastal osnutek Kompasove maskote. Idejo je na papir prenesel inženir Sandi Škerlavaj. Na osnovi teh skic je oblikovalka Ada Arko Jakopin, tedaj zaposlena v lutkarskem oddelku TV Slovenija, doma izdelala prvo maskoto iz plute in blaga. Oblekla jo je v narodno nošo, ji dala v eno roko kovček z napisom Kompas Jugoslavija, v drugo pa nepogrešljivo »marelo«. Ob 20. obletnici Kompasa (1971) se je Kompasov Janez prvič srečal z zaposlenimi v Kompasu, v Radencih.
Kompasov Janez tako postane maskota Kompasa in njegov prepoznavni simbol. Oblečen v gorenjsko narodno nošo, popotnik s kovčkom, zavzeti smučar – vedno zvesti sopotnik Kompasovih potnikov.
Kompasov Janez je v naslednjih letih postal ena najuspešnejših maskot podjetja v tedanji Jugoslaviji in turistični spominek. Pojavljal se je na različnih predmetih različnih materialov: lutka, obesek, značka, odpirač za steklenice, na plakatih, dopisih, stojnicah, vodniški opremi, majicah, kapah, dežnikih … .
Kompasov Janez, s simpatičnim rdečim in okroglim nosom, razmršenimi oranžnimi lasmi, »korajžo«, ki se skriva pod klobukom, potuje še danes skupaj s Kompasovimi potniki širom po svetu. Desetletje je na Kompasovih reklamah vabi s sloganom: »Kaj svetuješ modri Janez, kam potujem danes?«
V zadnjem letu, ko zaradi Covida-19 ne more(mo) potovati, pa svoje bogastvo poznavanja sveta obuja v Popotniškem dnevniku Kompasovega Janeza (KLIK TU ) In to poznavanje, pa tudi vso ponudbo in novosti o potovanju boste našli na naši strani pod rubriko POTOVANJA
