Ja, lahko bi se označil za »jugonostalgika« ja, a ne bi rekel, da ima to prav veliko veze s tem, da obožujem Jadransko morje. Jadransko morje je pač najlepše. Če že ne objektivno, pa ne-subjektivno zagotovo. Kar pa je enako objektivnemu po mojem mnenju. Haha, danes jih streljam, a? Ja, dobre volje sem, mesec maj je moj skoraj najljubši mesec v letu. Zakaj skoraj? Zato, ker nikoli ne veš, kakšen bo naslednji in če bo kateri še lepši. Varovalo, dragi moj dnevnik, varovalo… V mesecu maju običajno splaniram največ mojih potovalnih in počitniških doživetij, kar pomeni, da sem že v fazi pričakovanja in vznemirjenja. Nič drugače ni letos, zato sem »po luftu«! No, malce je drugače, ker letos v maju začenjam planirat že tudi mojo okroglo obletnico, ki bo jeseni. Pa še s Kompasom ves čas praznujem #kompasovih70.
Torej, kaj je lahko še boljše kot vila na Jadranu? Ja potujoča vila na Jadranu, kaj pa drugega?! Križarjenje, dragi moj dnevnik, križarjenje po Jadranu… Že ko izgovorim to besedno zvezo, začutim hrepenenje po morju. Ter zaslišim čudovito melodijo in angelski glas drage Meri – »More, more, more, more, more, more, o, more… I to sunce što nad tobom tako sije… I taj galeb što nad tobom leti… I opojni miris bora… Svo to tvoje blago dalo si nam ti…«. Takole ti bom povedal. Za takšno aktivno, pohodniško, raziskovalno, nemirno in romantično dušo, kot sem jaz, je križarjenje z luksuzno ladjo po Jadranu čista zmaga. Pa če grem sam ali v dvoje, ali pa v družbi moje »razširjene počitniške familije«… Da ne govorim o brbončicah, ki so na križarjenju »po luftu« večkrat na dan. Zjutraj se jim meša ob bogatem zajtrku (takrat se ob vonju po soli in pogledu na neskončno modrino morja pravzaprav meša tudi ostalim čutilom), potem že komaj čakamo (in brbončice in jaz) kosilo, ki nam ga pripravi ladijska posadka. Reče se mu kosilo kot se šika in pika! V času, ko ni zajtrka in kosila, pa tudi nisi nikoli ne žejen in ne lačen. Ves dan je na voljo voda, kava in čaj, pa tudi sveže sadje. Pssst, če znaš dovolj dobro delit komplimente vodji posadke in kapitanu, pa te mimogrede prestreže še kakšen gemišt, bevandica ali travarica.
Kakšna morska bolezen?? O čem ti to, dragi dnevnik? Ja no, jaz ti ne morem garantirat, če boš pretiraval z aperitivi, da ti ne bo postalo slabo. Imam tudi sam podobno izkušnjo, ko sem enkrat pretiraval s travarico kapitana Šimeta, ki je bila vrhunska, pa še »lovil sem njegov tempo«. No, ni bilo fajn, samo to bom dodal. Neee, sicer ni premetavanja ne, ni to »lupin’ca«. Saj ti pravim, občutek je takšen, kot da si v vili. Le da je vila vsak dan na drugem mestu. Čez dan se kopaš v zalivčkih, ki si jih do sedaj poznal le s fotografij različnih svetovnih turističnih vodnikov (no, v zadnjem času tudi raznih bitij, ki se imenujejo blogerji, vlogerji in vplivneži), večere pa preživljaš vsak dan v drugem dalmatinskem mestu, ki te očara s skoraj najslikovitejšo podobo, skoraj najbolj čudovitim sončnim zahodom in skoraj najboljšo kulinarično izkušnjo. A zakaj skoraj? Zato, ker nikoli ne veš, kaj bo ponudil naslednji kraj, ki ga boš obiskal – morda še več slikovitosti, še bolj čudovit sončni zahod ali pa še bolj edinstvene okuse. TU NAJDETE ŠE VEČ:
KOMPASOV DNEVNIK V SODELOVANJU S TURISTIČNO AGENCIJO KOMPAS
Izberite katere vrste piškotkov želite sprejeti. Vaša izbira bo shranjena 1 leto. Vedno pa lahko vašo izbiro spremenite s klikom na "Nastavitve piškotkov" na dnu strani.
Več o piškotkih
Obvezni Ti piškotki so obvezni za pravilno delovanje spletne strani.
