Zanimivosti

Na današnji dan

Če je bila smrt Osame Bin Ladna 2. maja 2011 prva novica vseh svetovnih medijev, o smrti pa je govoril tudi, na posebni novinarski konferenci, ameriški predsednik, pa je na današnji dan pred mnogimi leti bilo prav tako. No, podobno. Leta 1967 je bil v Boliviji ubit latinskoameriški revolucionar in zdravnik Ernesto Rafael “Che” Guevara de la Serna. Che je bil rojen 14. junija 1928 v argentinskem Rosariu v družini arhitekta Ernesta Guevare Lyncha.

Kot malček je bil zelo bolan, vse življenje pa je bolehal tudi za astmo. Prvi napad je dobil pri nekaj manj kot dveh letih, ko ga je mati peljala na kopanje v bližnji bazen. Ko je imel dve leti, so se starši preselili v Buenos Aires. Ernesto zaradi bolezni sprva ni mogel redno hoditi v šolo, zato je prvi razred osnovne šole končal zasebno. S športom se je ukvarjal, kot da ne bi bil bolan.

Pogosti napadi astme ga niso mogli odvrniti od učenja in igre. Bil je odličen dijak, eden izmed najboljših v razredu in na šoli. Od malih nog je imel smisel za matematiko in naravoslovje. Izmed športov sta mu bila najbližje nogomet in ragbi. Že v osnovni šoli je veliko bral, še več pa v gimnaziji. Na začetku je bral Alexandra Dumasa in Victorja Huga, ljubil je Baudelairove in Verlainove pesmi. Enako sta ga zanimali književnost in zgodovina. Življenje in razmere v Argentini so ga čedalje bolj spodbujale, da je prebiral tudi knjige o politiki.

Che Guevara

Prvo potovanje po Južni Ameriki
V gimnaziji se je tudi začelo njegovo prijateljstvo z Albertom Granadosom. Seznanila sta se prek Tomasa Granadosa, mlajšega Albertovega brata, ki je bil Ernestov sošolec. Naglo sta se spoprijateljila in postala nerazdružljiva prijatelja. Alberto je že hodil na univerzo v Cordobi. Po neki študentski stavki, protestu proti peronističnim metodam pritiska na akademsko svobodo, so zaprli Alberta Granadosa. Mlajši brat Tomas mu je vsak dan nosil hrano v zapor. Nekega dne je peljal s seboj tudi prijatelja Guevaro. Alberto ju je nagovarjal, da bi tudi oni nekaj storili, da bi tudi dijaki šli na ulice Cordobe protestirat proti zapiranju študentov in tako pomagali svojim starejšim tovarišem. Družina pa ni spodbujala njegovih revolucionarnih idej.

Sram ga je bilo, ko se moral seznaniti s kakšnim dekletom. Njihovi družbi se je izogibal. Nežno in sramežljivo je ljubil Chichino Fereire, svojo prvo ljubezen. Sam je peš ali na kolesu obredel pol Argentine, ker je želel spoznati ljudi in jezera svoje domovine. Želel je spoznati Latinsko Ameriko, svojo širšo domovino.

Malo pred tem se je njegova družina preselila v Buenos Aires, kjer se je Guevara na splošno presenečenje družine vpisal na medicinsko fakulteto. Guevara je prekinil študij, ker je hotel z Granadosom prepotovati čimveč Latinske Amerike, da bi proučil razširjenost gobavosti, metode zdravljenja in socialne razmere, iz katerih nastaja. Guevara in Granados sta se na potovanje odpravila brez denarja, s Tomasovim motorjem.

Na pot sta odšla 29. decembra 1951 zgodaj zjutraj. Odpeljala sta se proti Buenos Airesu, da bi se Ernesto najprej poslovil od staršev, dveh bratov in dveh sestra. Na poti v Santiago de Chile se je motor pokvaril, zato sta nadaljevala peš in do konca poletja 1952 obredla vse južnoameriške države. Che se je vrnil domov in v manj kot letu dni opravil še zadnjih enajst izpitov. Marca 1953 je bil že doktor medicine z diplomo medicinske fakultete v Buenos Airesu in z vojaškim pozivom v žepu.

Spet se je odpravil na pot. Prehodil je celo Srednjo Ameriko. Nekaj časa je Guevara pomagal v eni izmed bolnišnic v glavnem mestu Ciudad de Guatemala. Tam se je spoprijateljil s skupino Kubancev, od njih pa je prvič slišal o Fidelu Castru in njegovih načrtih. Spoznal je Perujko Hildo Galea in se z njo poročil. Kmalu je moral zbežati iz države. Zatekel se je v Mehiko, kjer so ga seznanili z Raulom Castrom, Fidelovim mlajšim bratom, s katerim se je takoj spoprijateljil.

Poznanstvo s Castrom je bilo usodno
Decembra 1953 se je seznanil s Fidelom Castrom, s katerim sta se na prvem srečanju pogovarjala osem ur brez prekinitve. Castro mu je pripovedoval o stanju na Kubi in o njegovem načrtu za izkrcanje osemdesetih gverilcev, ki bi tvorili revolucionarno jedro na Sierra Maestri. Guevaro je povabil zraven kot zdravnika ekspedicije. Ernesto je pristal.

Tukaj je Ernesto Guevara dobil svoj vzdevek, po katerem je postal poznan. V argentinskem narečju španskega jezika je “che” zelo pogosta beseda, ki približno pomeni “ej, ti” ali pa se uporablja kar kot mašilo. Guevara jo je pogosto uporabljal tudi, ko je bil že v Mehiki, kjer pa se sploh ne uporablja, razen za označevanje Argentincev. Nekdo iz skupine kubanskih revolucionarjev mu je tako nekega dne preprosto nadel vzdevek “El Che”, katerega je obdržal in se od takrat naprej podpisoval z njim celo na vseh uradnih listinah. 2. decembra 1956 so napadli Kubo.

Zmagoslavno vkorakanje v Havano
Po hudih bojih je bilo 1. januarja 1959, ko je osovraženi diktator Batista z letalom zbežal z otoka, konec bojev, naslednjega dne pa je Che Guevara s Camiliom Cienfuegosom in vsemi vojaki vkorakal v Havano. V znak priznanja za vse kar je naredil in dosegel, so Guevaro 9. februarja 1959 razglasili za »kubanskega državljana od rojstva«. Castro je Cheju zaupal izvajanje agrarne reforme in organiziranje kubanskega gospodarstva.

Jeseni leta 1959 je Castro zaupal Cheju oddelek za industrijo v okvirih inštituta za agrarno reformo, ki je bil dejansko ekonomski štab Castrovega režima. Che je leta 1965 izginil iz političnega prizorišča in zapustil Kubo. Che je bil takrat že oženjen s Kubanko Aleido March, ki jo je ljubil. Takoj po končani vojni za Kubo se je leta 1959 ločil od Hilde in se junija oženil z Aleido. Z njo je imel dva sina in hčer.

Prav leta 1959 je gospodarska delegacija Kube pod vodstvom v Argentini rojenega zdravnika Ernesta Cheja Guevare obiskala Jugoslavijo in se dva dni mudila tudi v Sloveniji. To je bilo 19. in 20. avgusta 1959.

1200394
Poleg Litostroja si je Che Guevara ogledal tudi Muzej narodne osvoboditve, današnji Muzej novejše zgodovine. (Foto: Anton Klančnik (hrani Muzej novejše zgodovine))

Che se umakne v Bolivijo
Lov na Cheja je trajal celi dve leti. Agenti CIE so skušali ugotoviti, kam se je zatekel in ga onemogočiti. Bali so se ga zaradi njegovih idej in akcije, ki jo je razglašal in opravljal. Kljub različnim ameriškim ukrepom se je izkušenemu Guevari uspelo ogniti vsem pastem in priti v Bolivijo, kjer je organiziral gverilsko skupino.

Sovražnik mu je bil vedno bolj za petami. Njegova zadnja postaja je bila majhna, skrita in pozabljena vas Igueras, kjer so ga Američani izsledili in ubili. Usodnega dne je v tem odročnem kraju potekala bitka, v kateri je bil Che ranjen, kasneje pa ubit po ukazu bolivijske vojske. Vojaška šefa Barrientos in Ovando sta sklenila, da je treba Guevaro tajno ustreliti, svetu sporočiti, da je podlegel ranam, njegovo truplo sežgati in pokopati v največji tajnosti nekje na robu mesteca Valle Grande, da ne bi nihče vedel, kje je pokopan.

che guevara 1474x774
Prikaži Več

Podobni članki

Preglej tudi
Close
Back to top button